Začelo se je z uporom

Med tem, ko so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zvoki disko glasbe odzvanjali po ulicah, na katerih so potekale prve parade ponosa na novo opolnomočene kvir skupnosti, se je dogajala revolucija tudi na področju mentalnega zdravja.

Po množičnem odpuščanju bolnikov iz mentalnih ustanov v Å¡estdesetih, je javnost postopoma postala bolj strpna do oseb z mentalnimi težavami. Psihiatrinje so začele poudarjati moč izvenbolniÅ¡nične oskrbe in integracije bivÅ¡ih pacientov v lokalne skupnosti. Na tak način so te osebe dobile vzpodbudo, da prevzamejo bolj aktivno vlogo  v svojem življenju. Prvič so se lahko povezale izven institucij in dobile svobodo, da začnejo pogovor o strahotah, ki so se jim zgodile v imenu medicine. Počasi so se spontano ustvarile skupine oseb s podobnimi izkuÅ¡njami, na katerih so lahko v varnem okolju delile svoje zgodbe, ter druga drugi ponudile razumevanje in sočutje, ki so ga rabile, da začnejo zdraviti svoje rane. Ob pozitivnem uspehu takih skupin so se začela prva organizirana podporna srečanja s strani nevladnih organizacij. Kmalu je na sceni nastal pomemben koncept za revolucijo mentalnega zdravja – koncept medvrstniÅ¡ke podpore.

Na medvrstniških srečanjih osebe niso bile več obravnavane kot pacientke in so zato lažje razumele svojo vlogo ne samo v socialnem, temveč tudi političnem kontekstu. Lažje so izskočile iz stanja samopatologizacije in sprevidele lastno vrednost ter moč, ki jo skupaj imajo. Nehale so se opravičevati za svoj obstoj, ki je bil označen kot abnormalen zaradi nelagodja družbe in skupaj naredile velik korak naprej v imenu zdravljenja mentalnih bolezni.

Medvrstniška podpora je nastala kot rezistenca izključenosti pacientk iz svojega procesa zdravljenja, prikrivanja informacij, pokroviteljstva in splošnega razčlovečenja ljudi v mentalnih ustanovah. Ta nova vrsta terapije je nastala iz strani bolnikov samih in je zato prinesla pomembne reforme na področju razumevanja zdravljenja. Odrivala je potrebo po imenovanju drugačnosti in obračala dolžnost zdravljenja na družbo, ki mora spoznati, da obsojanje vsakega odstopa od norme ni dopustno.

Medvrstniška podpora danes

Danes se medvrstniška podpora ne navezuje več samo na mentalne bolezni, temveč tudi na podporo med osebami s podobno življenjsko izkušnjo. Osebe, ki imajo od medvrstniške podpore največ koristi so večinoma tiste, katerih izkušnja se povezuje v določeni marginalizirani identiteti. V kvir kontekstu se med seboj tako lahko najbolj opolnomočijo osebe, ki si delijo podobno izkušnjo spola ali spolne usmerjenosti.

Medvrstniška podpora poteka v različnih oblikah.

Podporne ali pogovorne skupine so dogodki, na katerih se osebe zberejo in se osredotočijo na eno tematiko znotraj povezujoče izkušnje. Ob pogovoru o napornih temah je za varnost udeleženk ponavadi prisotna strokovna oseba.

Individualna podpora vključuje redna srečanja med dvema osebama, katere ena je že opolnomočena in mentalno stabilna oseba, ki je prejela tudi krajši trening na področju dajanja podpore, ter deluje pod vodstvom socialne delavke, psihologinje ali psihoterapevtke.

Pod medvrstniško podporo spadajo tudi družabni dogodki, ki so organizirani znotraj določene (marginalizirane) skupine. Taki dogodki so namenjeni skupnemu ustvarjanju, športnemu udejstvovanju ali igranju družabnih iger, vendar prav tako delujejo kot medvrstniška podpora, saj je vsaka udeleženka v varnem prostoru kjer lahko preživlja čas s sebi podobnimi osebami, kar nanjo pozitivno vpliva.

Internetne podporne skupine so skupni pogovori, kjer so si določene osebe ves čas na voljo za pisno podporo. Te skupino so še posebej pomembne za vse, ki jim podpora v živo ni dostopna.

Temelji medvrstniške podpore

Enakovrednost

Glavni temelj medvrstniÅ¡ke podpore je enakovrednost  vseh sodelujočih, ki se kaže v skupnem odločanju o načinu in poteku podpore. Ne glede na to, ali se gre za individualno ali skupinsko podporo, pogovori potekajo na osnovi, da je vsako mnenje enakovredno drugemu in ni postavljenih oseb, katerih mnenje naj bi bilo določeno kot večvredno. Po navadi je na dogodkih prisotna oseba, katere vloga je skrbeti za potek varnega in spoÅ¡tljivega pogovora, vendar gre pri tem po navadi za prostovoljke, katerih mnenje ne velja za superiorno.

Skupina postane prostor brez obsojanja, kjer si udeleženke druga ob drugi stojijo ob strani z aktivnim poslušanjem, deljenjem izkušenj in iskanjem konkretnih rešitev. Ob dolgotrajnem obiskovanju se izoblikuje skupinska energija kjer so občutki osamljenosti in jeze nad svetom izvirajoči iz diskriminacije izzvani in postopoma nadomeščeni s pozitivnejšimi izkušnjami.

Potovanje skozi čas

Medvrstniška podpora obstaja znotraj marginaliziranih skupnosti, katere posamezniki se soočajo s podobnimi težavami in so na različnih stopnjah učenja kako se s temi težavami soočati. Med seboj se lahko poistovetijo in drug v drugem vidijo odseve preteklega ali prihodnjega sebe.

Posamezniki, ki so na točki v življenju, kjer si težko predstavljajo svojo prihodnost dobijo upanje in vodstvo ob pogovoru z osebami, ki so bile nekoč na istem mestu kot oni. Terapevtsko deluje tudi pogovor z osebami v katerih prepoznaš fragmente svoje preteklosti, ker pripomore k sprejemanju svoje življenjske poti in sprejemanju vsake verzije sebe, ki je kdaj koli obstajala.

Prilagodljivost

MedvrstniÅ¡ka podpora je ves čas v procesu izboljÅ¡evanja in prilagajanja uporabnikom. Dobri facilitatorji so vedno željni nasvetov in sprejemajoči do kritike, ker se zavedajo esence medvrstniÅ¡ke podpore – sodelovanja. Prilagaja se lahko vse, od kraja in trajanja srečanja pa do vrste podporne dejavnosti ter vsebine pogovora.

Pogled iz druge perspektive

Zaradi korenin v revoluciji mentalnega zdravja se medvrstniška podpora vzdržuje uporabe medicinskih terminov in raje vzpodbuja poglobljen pogovor o doživljajočih stiskah, kjer se na mesto uporabe naziva svoje diagnoze udeleženci raje obrnejo k dejanskem opisovanju svoje stiske. Na tak način je pod drobnogled postavljena ena posameznikova težava na enkrat, zaradi česar postane rešitev bolj jasna. To je proces, ki zna na udeleženke delovati izredno zdravilno, saj posameznica na tak način preseže utrjene koncepte o svojih mentalnih omejitvah.

Kontrola nad lastno izkušnjo

Medvrstniška podpora vsakemu posamezniku poda vajeti nad svojim življenjem. V varnem prostoru je vsak vabljen k temu, da sam osmisli svoje življenje in izkušnjo deli z ostalimi prisotnimi neobsojajočimi osebami. Niti pri skupinski, niti pri individualni podpori, nihče ne prevzema vloge »rešitelja«, saj je bistvo v tem, da si vsi nudijo podporo vzajemno. Vsak posameznik se sam odloča o smeri v katero se želi razvijati in ima znotraj medvrstniške podpore tudi varen prostor, da doživi sebe v novi luči. Ker nihče ne prevzema vloge nekoga, ki »ve bolje od tebe kaj je dobro zate« so udeleženci lahko odkriti glede svojih potreb, želj in interpretacij lastnih izkušenj.

Medvrstniška podpora ni tekmovanje v tem katerega zgodba je najbolj boleča, temveč je sodelovanje, katerega namen je na odgovoren način izzvati prepričanja o življenju z določeno osebno okoliščino in pri tem s spoštovanjem obravnavati vsako osebo, ozadje in življenjsko izkušnjo.

Pripadnost

Živeti kot marginalizirana oseba velikokrat pomeni živeti z občutkom nepojasnjene osamljenosti in imeti težave v iskanju povezave z drugimi. Medvrstniška podpora ponudi alternativo izolaciji in služi kot podporna mreža znotraj katere lahko zatirajoče svojo bolečino spremenijo v (samo)zavedanje. Zaradi tega, ker se v skupini spoštuje vsaka oseba posebej kot celota in znotraj skupine ni postavljena nobena normalnost, članice tudi ne čutijo potrebe po tem, da najdejo svojo identiteto v opoziciji norme, saj je obstoj in zgodba vsake jasno enakovredna drugi. Vsaka je sprejet kot celota.

Kmalu osebe razvijejo občutek pripadnosti. Ta občutek jim omogoči, da začnejo gledati na svet ne kot na nekaj ločenega od sebe, temveč kot na nekaj kompatibilnega z njimi. Omogoči jim, da se poiščejo v kulturi in zgodovini ter jim pomaga, da postanejo aktivne članice družbe, ki se borijo za prihodnost, katere del si vedno le bolj želijo biti.

Preizkušanje novih načinov komunikacije

V varnem prostoru medvrstniške podpore imajo osebe možnost se učiti in preizkusiti nove načine komunikacije. Razmerja, ki jih zgradijo znotraj medvrstniške podpore se razlikujejo od ostalih razmerjih, zaradi posebne skupinske dinamike, ki temelji na prej omenjenih lastnostih. Osebe lahko v sklopu medvrstniške podpore vadijo odkrito, direktno in spoštljivo komunikacijo, ki temelji na empatiji. Poleg tega pa se tudi učijo imeti konflikte, saj je skupina varno mesto za treniranje odraslega reševanje nesporazumov, ki slonijo na skupnemu iskanju rešitve, obojestranskem prilagajanju ter sprejemanja odgovornosti za svoje napake. Pomembna je tudi priložnost za učenje postavljanja mej ter sprejemanja mej drugih oseb.

Medvrstniška podpora v kvir skupnosti

Glede na to, da se je medvrstniška podpora razvila kot upor medikalizaciji ni čudno, da se je razvejala tudi v kvir skupnosti, saj smo kvir osebe v preteklosti bile in pogosto še vedno smo obravnavane kot primeri z mentalno napako s strani strokovnih delavcev. Še danes je težko najti terapevtko kot kvir oseba in prav zaradi tega se nas veliko izogiba iskanju strokovne pomoči in se več obračamo k medvrsniški podpori, ki jo nudijo kvir organizacije v Sloveniji.

Veliko od nas nas je odraslo z občutkom, da smo čudni ali drugačni. To ni presenetljivo, če pomislimo na to kako med odraščanjem nikoli nismo videle nam podobnih oseb obstajati, kaj šele obstajati srečno. Živeti v kulturi, ki nas potiska ob stran in bolj kot karkoli drugega ceni podrejenost družbenim normam je na nas pustilo globok odtis osamljenosti. In prav zaradi tega pomanjkanja povezanosti s sebi enakimi lahko medvrsniška podpora vsakemu od nas nekaj doprinese.

Biti v prostoru z neznanimi osebami s katerimi si deliš ranljivo izkušnjo je že samo po sebi ozdravljajoče, kaj šele, če se z njimi pogovarjaš o skupnih težavah, občutkih in potrebah. Biti del skupnosti nam da moč, da del sebe, ki nam povzroča stisko transcendiramo v popolno sprejetje nas samih kot celote. Kvir skupnost je za veliko od nas naša (druga) družina in tako kot vsaka dobra družina skrbimo drug za drugega, se poslušamo in podpiramo. Razvijamo svoje običaje in skupaj rastemo. In prav to je moč medvrstniške podpore – iz skupnih bolečin razviti skupnost v kateri naše izkušnje in težave niso več nenavadne in nepomembne, temveč prepoznane, negovane in presežene.

Napisal Lan Aidan Remec

 

Viri

ÄŒlanki

Shery Mead, David Hilton, Laurie Curtis, Peer Support: A Theoretical Perspective (2001)

Hannah Kia, Kinnon Ross MacKinnon, Alex Abramovich, Sarah Bonato, Peer support as a protective factor against suicide in trans populations: A scoping review (2021)

Luis A. Parra, Timothy S. Bell, Michael Benibgui , Jonathan L. Helm, and Paul D. Hastings, The buffering effect of peer support on the links between family rejection and psychosocial adjustment in LGB emerging adults (2017)

Phyllis Solomon, Peer Support/Peer Provided Services Underlying Processes, Benefits, and Critical Ingredients (2004)

Shery Mead, Cheryl MacNeil, Peer Support: What Makes It Unique? (2004)