Kaj sta spolna usmerjenost in spolna identiteta?
Spolna usmerjenost se nanaÅ¡a na osebe, do katerih Äutimo privlaÄnost in/ali v katere se zaljubljamo. Spolna usmerjenost je recimo heteroseksualna, homoseksualna, biseksualna, aseksualna ali drugo.
Spolna identiteta je spol, s katerim se identificiramo. Nekatere osebe se identificirajo kot ženske, nekatere osebe kot moÅ¡ki, nekatere osebe pa niso ne ženske ne moÅ¡ki, ampak nekaj vmes ali Äisto nekaj drugega (nebinarne osebe, kvirspolne osebe, aspolne osebe) … Spolna identiteta ni povezana z genitalijami.
Spol pripisan ob rojstvu je spol, ki je vsaki osebi pripisan, ko se rodi in ki se ga potem napiÅ¡e tudi na osebne dokumente – Ž ali M (v Sloveniji). ÄŒe doloÄeni osebi spolna identiteta in spol pripisan ob rojstvu sovpadata, je oseba cisspolna. ÄŒe doloÄeni osebi spolna identiteta in spol pripisan ob rojstvu ne sovpadata, je oseba transspolna.
Spolni izraz se nanaÅ¡a na vidni del izražanja spolne identitete – oblaÄila, geste, liÄila, frizure, telesna drža itn. Pogosto na podlagi spolnega izraza predvidevamo spolno identiteto in/ali spolno usmerjenost oseb, vendar to v veÄini primerov temelji samo na stereotipih.
Izven okvirjev paÅ¡eta Å¡e dve identiteti – queer/kvir in interspolne osebe.
Interspolne osebe so osebe s spolnimi znaki, ki so bodisi ženski ali moÅ¡ki, oboji hkrati ai ne prav moÅ¡ki, ne prav ženski, lahko tudi niti moÅ¡ki, niti ženski. To pomeni, da imajo lahko razliÄne kromosomske kombinacije (XX, XY, XXY, XO …), lahko imajo jajÄnike, testise ali kombinacijo obojega, prav tako spolne organe. Telesa interspolnih oseb so zdrava telesa in zdrave razliÄice spolov.
Raznolikost spolnih znakov je lahko vidna že pred oziroma ob rojstvu, lahko pa se prepoznajo kasneje, v otroÅ¡tvu, puberteti ali odraslosti. Žal se vse prepogosto ob rojstvu ali kasneje osebi oziroma njenim_govim starÅ¡em svetuje operativni poseg, ki mu v veÄini primerov sledi tudi hormonska terapija, da se otrokov spol ‘prilagodi’ binarnemu spolnemu sistemu. V veÄini primerov pa to z zdravstvenega vidika ni potrebno, razen v redkih primerih kot so npr. težave z uriniranjem.
Queer/kvir osebe so osebe, ki se ne morejo ali noÄejo identitficirati z nobeno od spolnih usmerjenosti, spolnih identitet. Lahko bi rekle_i, da je neke vrste protest proti normalnosti spolnih identitet in usmerjenosti.
Spolno usmerjenost, spolno identiteto in spol pripisan ob rojstvu imamo vse_i. V naÅ¡i družbi imamo za normo heteroseksualno spolno usmerjenost (privlaÄnost do oseb drugega spola) in cisspolno spolno identiteto (spolna identiteta je enaka kot spol pripisan ob rojstvu), zato pogosto sploh ne pomislimo, da sta tudi to spolna usmerjenost in spolna identiteta.
Recimo, Anina spolna identiteta je ženska, in ob rojstvu so ji pripisali ženski spol. PrivlaÄijo jo moÅ¡ki. Ana je cisspolna heteroseksualna oseba.
Marija je transspolna lezbijka. To pomeni, da je ženska, ki so ji ob rojstvu pripisali moÅ¡ki spol, in Äuti privlaÄnost do žensk.
SaÅ¡a je nebinarna biseksualna oseba. Ne identificira se ne z ženskim, ne z moÅ¡kim spolom, in Äuti privlaÄnost do drugih oseb ne glede na spol.
Leon je cisspolni aseksualni moÅ¡ki. Identificira se kot moÅ¡ki in ob rojstvu mu je bil pripisan moÅ¡ki spol, ne Äuti pa spolne privlaÄnosti do nikogar.
ÄŒakaj, kaj pa pomeni kratica LGBTIQA+?
Kratica LGBTIQA+ vsebuje razliÄne nenormativne spolne usmerjenosti in spolne identitete in se uporablja v razliÄnih oblikah (npr. LGBT, LGBT+, LGBTIQ+ ipd.). PosamiÄne Ärke tako pomenijo:
L = lezbijka
G = gej
B = biseksualna oseba
T = transspolna oseba
I = interspolna oseba
Q = queer/kvir ali v nekaterih primerih ‘questioning’, torej oseba, ki prevprašuje svojo spolno usmerjenost in/ali spolno identiteto
A = aseksualna ali aromantiÄna oseba
+ = za vse osebe, ki se ne najdejo znotraj posameznih oznak v vedno spreminjajoÄih se kraticah; za vse spolne identitete, usmerjenosti in izraze, za katere trenutno Å¡e nimamo besed; za vse nenormativne izkuÅ¡nje privlaÄnosti in identitet v kulturah, kjer se spol in spolnost dojema drugaÄe; za vse zgodovinske osebe, ki Å¡e niso imele_i besed, ki jih imamo danes, za opisovanje svojih izkuÅ¡enj, in se torej niso mogle_i identificirati s kakÅ¡no od njih; + zato, ker smo skupnost in si stojimo ob strani.
Zaimki in slovnica
Spol, pripisan ob rojstvu, praviloma narekuje obliko zaimka in osebnih glagolskih oblik (moÅ¡ka ali ženska oblika), ki jih zase uporabljamo same_i ali jih za nas uporabljajo drugi. Ti zaimki in glagolske oblike, ki vsebujejo slovniÄni spol, predpostavljajo tudi spolno identiteto osebe, na katero se nanaÅ¡a, ter predvideva, Äe ne celo doloÄa, njen spolni izraz in usmerjenost. Ker so spol pripisan ob rojstvu, spolna identiteta ter izraz in usmerjenost loÄeni vidiki posameznice_ka, je predvidevanje oziroma doloÄanje zaimkov in poslediÄno vseh ostalih aspektov osebe na podlagi spola pripisanega ob rojstvu pogosto neustrezno, saj ni nujno, da se vsak_a posameznica_k identificira z vsemi vidiki spola, ki so ji_mu bili pripisani ob rojstvu.
Korektno je, Äe osebe, s katerimi se sreÄamo prviÄ in Å¡e toliko bolj one, ki se ne vidijo znotraj heteronormativnih kodov, povpraÅ¡amo oziroma jim prisluhnemo, kateri zaimek in kakÅ¡no glagolsko obliko uporabljajo, ter to tudi upoÅ¡tevamo in spoÅ¡tujemo.
Pri pisani rabi besed, ki vsebujejo slovniÄni spol in oznaÄujejo osebe in dejanja oseb, za katere ne vemo, kako se naslavljajo, je primerna raba podÄrtaja, ki v nasprotju s poÅ¡evnico dopuÅ¡Äa paleto spolov, ki obstajajo med oziroma izven dveh normativnih spolov; moÅ¡kega in ženskega. Pri rabi podÄrtaja praviloma najprej zapiÅ¡emo besedo v ženskem slovniÄnem spolu, za podÄrtajem pa navedmo skrajÅ¡an spremenljivi del obrazila moÅ¡ke oblike: plesalke_ci so odplesale_i ples; primer izjem; pastir_ica je pasel_a ovce.