Ob zaÄetku uporabe Zakona o partnerski zvezi

Danes se priÄne uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki parom istega spola in istospolnim družinam prinaÅ¡a veÄ pravic. Zakon je bil sicer v državnem zboru sprejet 24. aprila 2016.
Predsednik DruÅ¡tva informacijski center Legebitra Simon Maljevac ob tem poudarja: “Položaj istospolnih parov je zdaj urejen veliko bolj enakopravno kot v prejÅ¡njem zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, saj izenaÄuje pravice raznospolnih in istospolnih parov z dvema izjemama – ne omogoÄa skupne posvojitve in ne omogoÄa pomoÄi pri oploditvi z biomedicino pomoÄjo. Zakon je vsekakor premik v pravo smer in velik korak k veÄji enakopravnosti istospolnih parov in družin, vendar pa, žal, Å¡e vedno ustvarja razlikovanje med partnerskimi zvezami in zakonskimi zvezami.â€
ZPZ ureja približno 200 pravnih stanj v okrog 70 zakonih. Medtem ko je dedovanje po registriranem partnerju že urejeno z  odloÄbo Ustavnega sodiÅ¡Äa, ZPZ odpravlja Å¡e preostalo diskriminacijo. Med drugim daje pravico do zdravstvenega zavarovanja po partnerju v primeru brezposelnosti, kar do sedaj ni bilo možno niti za registrirane istospolne pare; pravico do odsotnosti z dela in nadomestila zaradi nege ožjega družinskega Älana; prav tako pa omogoÄa uveljavljanje istospolnih partnerjev in njihovih družinskih Älanov kot vzdrževane družinske Älane, kar pomeni da bo za njih možna uveljavitev posebne olajÅ¡ave pri dohodnini.
Ena bolj oÄitnih sprememb je izenaÄitev postopka sklenitve partnerske zveze z zakonsko zvezo. To v praksi pomeni, da istospolni pari lahko sklenejo partnersko zvezo izven uradnih prostorov, sveÄano, javno in v prisotnosti priÄ.
V ZPZ-ju je definirana tudi nesklenjena partnerska zveza, ki bo ima enake pravne posledice, kot jih ima zunajzakonska skupnost. Te skupnosti, so bile do sedaj brez vsakrÅ¡ne pravne zaÅ¡Äite, zato je to ena izmed bistvenih pridobitev novega zakona.
Glavna razlika med zakonsko zvezo in partnersko zvezo Å¡e vedno ostaja v pri kandidiranju za status posvojitelja. Istospolni pari namreÄ ne bodo mogli kandidirati za ta status. OnemogoÄen pa ostaja tudi dostop do oploditve z biomedicinsko pomoÄjo za ženske v istospolni partnerski zvezi in samske ženske.
Omenjeni zakon kljub temu za istospolne pare prinaša pomembne spremembe.
Benjamin KraÄun in Luka SimÅ¡iÄ, naÄrtovalca porok, ki sta skupaj že 5 let: “EnakopravnejÅ¡a zakonodaja nama je pomembna zato, ker Äe se komurkoli od naju kaj zgodi, imava sedaj pravice, ki jih lahko uveljaviva. To do sedaj ni bilo možno. Brez poroke kot samega obreda bi sicer lahko živela, vendar nama je tudi zaradi skupnega podjetja zelo pomembna pravna varnost, ki nama jo ta zakonodaja prinaÅ¡a. Osebno pa je nama je pomembno tudi to, da smo istospolni pari enaki kot vsi ostali, da se nas ne loÄuje samo zato, ker imamo radi osebo istega spolaâ€
Jure Poglajen in David Zorko: “Ta zakon nama prinaÅ¡a zelo pomembne pravice, to je dejstvo, ne glede na to ali bova svojo zvezo formalizirala ali ne. Vendar hkrati ohranja diskriminacijo na podroÄju biomedicinske pomoÄi in posvojitve otrok ter seveda tudi v simbolnem pomenu poroke.
Dejanski razlog za omejitev je  le prepriÄanje, da smo istospolno usmerjene osebe v nekem pogledu manj vredni, naÅ¡e zveze pa protinaravne. To prepriÄanje ni utemeljeno v nobeni naÅ¡i dejanski lastnosti, zato je enako nesprejemljivo, kot so bile nesprejemljive prepovedi rasno meÅ¡anih porok in druge oblike rasne segregacije. Torej, po najinem prepriÄanju je zakon v nasprotju z Ustavo in tudi temeljnimi ÄloveÅ¡kimi vrednotami. Poudarjava, da so Älovekove pravice nedeljive. ÄŒe jih zares priznavaÅ¡, jih, seveda, priznavaÅ¡ v celoti. Skratka, reÅ¡uje se nekaj vpraÅ¡anj, nikakor pa s tem zakonom nismo reÅ¡ili osnovnega problema. To je, da moramo imeti v naÅ¡i državi vsi enake pravice. Vsaj na nek naÄin pa predstavlja korak v pravo smer, smo pa Å¡e daleÄ od cilja.â€
Na spletni strani LGBTpravice.si, si lahko zainteresirani_e najdejo informacije o spremembah zakonodaje in položaja istospolnih partnerstev v Sloveniji.
Društvo informacijski center Legebitra & Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico
