Pri Evropski zvezi nacionalnih organizacij, ki delajo z brezdomci (FEANTSA), je izšla nova številka revije Brezdomci v Evropi (Homelless in Europe). V jesenski izdaji so se osredotočili na perečo problematiko brezdomstva v skupnosti LGBTIQ, še zlasti med mlajšimi od 25 let.

Čeprav jih je med prebivalstvom le sedem odstotkov, po nekaterih raziskavah predstavljajo od 20 do kar 40 odstotkov vseh brezdomcev. »Razlogov za tako visok delež je več,« v uvodniku pojasnjuje urednica omenjene revije Emma Nolan. »Od zavračanja družine, ustrahovanja v šoli, zlorab in neustreznih programov pomoči do slabo delujočih nastanitev za brezdomce ter diskriminacije na stanovanjskem trgu.«

Michelle Emmen, Afiah Vijlbrief in Hanneke Felten iz Središča za družbeni razvoj Movisie so letos s podporo mesta Amsterdam opravili raziskavo o mladih LGBTI-brezdomcih na Nizozemskem. Ti v primerjavi z drugimi mladimi staršem redkeje zaupajo svoje težave, v družinskem okolju pa so deležni manjše podpore. »Mlade interspolne osebe trpijo zaradi stigmatizacije in tabujev. Sram in strah pred negativnimi odzivi jim preprečujeta, da bi se odprli.«

Večina mladih brezdomcev je nehala hoditi v Å¡olo že dolgo pred izgubo doma, zaradi težav z učitelji imajo Å¡tevilni le nižjo izobrazbo. »Mladi iz skupnosti LGBTI redkeje pridobijo viÅ¡jo stopnjo izobrazbe kot njihovi heteroseksualni vrstniki, v Å¡olah so pogosteje tarča nasilja, kar Å¡e poveča tveganje za njihovo brezdomstvo. Å e posebej na udaru so ‘poženščeni’ fantje in ‘pomožačena’ dekleta.«

Okoli 42 odstotkov mladih transspolnih oseb, sodelujočih v nizozemski raziskavi, je bilo že deležnih negativnih odzivov, kot so žaljivke, grožnje in psihično nasilje, kar 73 odstotkov jih je imelo težave v duševnem zdravju. »Število mladih iz populacije LGBT, ki so v preteklih letih poskušali narediti samomor, je 4,5-krat višje od števila takšnih posameznikov med heteroseksualnimi mladimi.«

V španski nacionalni zvezi FELGBT in Fundaciji RAIS opozarjajo, da dobro tretjino tamkajšnjih brezdomcev predstavljajo lezbijke, geji, biseksualci in transspolne osebe, vendar problematike brezdomstva še vedno ni na dnevnem redu gibanj za njihove pravice. Tveganju, da se bodo zaradi diskriminacije znašli na ulici, so v Španiji najbolj izpostavljene transspolne osebe. »Vsaka tretja med njimi, ki je ostala brez doma, je bila pri oskrbi, namenjeni brezdomcem, zavrnjena zaradi spolne identitete. Nadlegovanje, agresije in spolni napadi na transspolne osebe so resničnost ne samo na ulici, ampak tudi pri socialnih storitvah in v zavetiščih za brezdomce.«

In kako je na drugi strani velike luže? Mladi geji, lezbijke, biseksualci in transspolne osebe v ZDA zapuščajo domove dvakrat pogosteje kot njihovi heteroseksualni vrstniki, kar tretjina brezdomnih je bila v družini psihično, čustveno ali spolno zlorabljena. Jama Shelton iz ameriške nacionalne organizacije True Colors Fund opaža, da imajo mladi brezdomci iz skupnosti LGBTIQ v primerjavi s heteroseksualnimi večje težave v duševnem zdravju, pogosteje posegajo po prepovedanih substancah, bolj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu izkoriščanju, obenem pa so tudi večkrat prisiljeni v razna kazniva dejanja.

»Zakaj je problematika brezdomstva LGBTIQ v letu 2017 še vedno nevidna?« se v enem izmed člankov sprašuje Evelyne Paradis. Izvršna direktorica Mednarodnega združenja lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih in intersspolnih oseb (ILGA) meni, da se razmere v zadnjih letih niso bistveno izboljšale. Brezdomstvo po njenem morda ni toliko povezano z razkritjem osebe v nenaklonjenem družinskem okolju, kot je lahko posledica številnih ovir, na katere naleti pri iskanju strehe nad glavo. Agencija Evropske unije za temeljne pravice je leta 2012 v obsežni raziskavi ugotovila, da je bilo v letu pred tem kar 13 odstotkov vprašanih zaradi svoje spolne usmerjenosti in identitete diskriminiranih pri najemu ali nakupu nepremičnine.

Paradisova svari: »Če ne bo več javnih razprav in zagovorništva glede brezdomstva LGBTI, bo ta problem še naprej ostal neviden«. Sheltonova iz ameriške nacionalne organizacije True Colors Fund pa dodaja: »Že ena sama mlada oseba brez doma je ena preveč, razmah LGBT-mladine, ki doživlja brezdomstvo, pa je nedopustljiv.« (AZ)