S februarjem se zaÄenja mesec zgodovine LGBTIQ+, ki ponuja priložnost za raziskovanje zgodovine, življenja in kulture v lezbiÄnem, gejevskem, biseksualnem, transspolnem, interspolnem in queer kontekstu. V organizaciji The Proud Trust, ki se posveÄa mladi LGBTIQ-populaciji, so raziskali raznolikost spolnih identitet skozi Äas in v Å¡tevilnih kulturah po svetu naÅ¡li zanimiva odkritja.
Ninauposkitzipxpe
 |
Dolgo ime bi lahko prevedli v »ženske, ki so moÅ¡kega srca«. Ninauposkitzipxpe so živele v severno peiganskem plemenu indijanske zveze Blackfoot (ÄŒrna noga) v južnem delu države Alberte v Kanadi in so bile prepoznane kot pripadnice tretjega spola. Rodile so se kot ženske in Äeprav morda niso nosile »moÅ¡kih« oblaÄil, jim ni bilo treba živeti z družbenimi omejitvami, ki so veljale za ženske. |
Guevedoche
 |
Otroku ob rojstvu navadno doloÄimo spol glede na njegova zunanja spolovila. Nekaterim ženskam lahko v puberteti zraste penis, iz njihove notranjosti pa se spustijo testisi. To je nenavadno pogosto pri prebivalcih vasi Salinas v Dominikanski republiki, ki se v takÅ¡nih primerih lahko odloÄijo, ali bodo v prihodnje živeli kot »moÅ¡ki«, »ženska« ali kot tretji spol – »guevedoche«. |
Hijra
 |
Hijre so že stoletja del južnoazijskih kultur. To so ljudje, ki so bili rojeni kot moÅ¡ki in živijo svoje življenje kot ženske. Med kolonizacijo, ko so v Indiji vladali Britanci, so leta 1897 sprejeli zakon, ki je noÅ¡enje oblaÄil nasprotnega spola opredelil kot kaznivo dejanje. Hijre so bile izgnane iz družbenega okolja in Å¡ele leta 2014 so v Indiji sprejeli zakon, ki jih je priznal kot »tretji spol«. |
N’Nonmiton
 |
N’Nonmiton, vÄasih jih imenujejo tudi Dahomey Amazons, je bil ženski vojaÅ¡ki polk, ki je deloval do konca 19. stoletja v danaÅ¡nji Republiki Benin v Afriki. Vojakinje so bile strogo usposobljene, v uniformah in opremljene s piÅ¡tolami. Polk je nekoÄ Å¡tel skoraj 6.000 vojakinj, kar je približno tretjina celotne beninske vojske. Po razliÄnih poroÄilih so vsi vojaki utrpeli veÄ porazov, vendar pa so bile ženske pripadnice vojske vedno ocenjene kot pogumnejÅ¡e in uÄinkovitejÅ¡e od moÅ¡kih. |
Bissu, Calalai in Calabai
 |
Ljudstvo Bugi, ki živi na južnem delu otoka Sulavezi in v Indoneziji, prepoznava tri spole (moški, ženski in interseksualni) ter pet spolnih identitet: moški, ženske, bissu, calabai in calalai.
Bissu velja za »transcendentni spol«, ki zajema vse spole ali pa nobenega od njih. Te osebe služijo ritualnim vlogam v tamkajÅ¡nji kulturi, vÄasih jih enaÄijo z duhovniki.
Calalai so osebe, ki so se rodile kot ženske, vendar se identificirajo kot moški, Calabai pa so se rodile kot moški, a živijo kot ženske.
|
Sistergirl in Brotherboy
 |
V avtohtoni kulturi v Avstraliji najdemo edinstvene staroselske skupnosti transspolnih oseb »Sistergirls« in »Brotherboys«, ki jih druži moÄan obÄutek njihove kulturne identitete.
Sistergirl je bil_a rojen_a kot moški z ženskim duhom, brotherboy pa kot ženska z moškim duhom. |
Fa’afafine
 |
V kulturi otoÄja Samoa že od nekdaj obstaja tretji spol »fa’afafine«, v dobesednem prevodu: »na naÄin« (fa’a) »ženska« (fafine). To so osebe, ki so jih ob rojstvu doloÄili za moÅ¡ke, vendar imajo moÄno žensko spolno identiteto. Ta je prepoznana že zgodaj v otroÅ¡tvu, starÅ¡i pa takega otroka vzgajajo kot deklice ali otroke tretjega spola. Ti otroci so povsem sprejeti tako v svojih družinah kot tudi Å¡irÅ¡i družbi. |
Mahu
 |
V avtohtoni družbi Kanaka Maoli na Havajih je že dolgo pred prihodom kapitana Cooka obstajala tradicija veÄ spolnih identitet. Mahu bi lahko bil katerikoli spol, vendar se uvrÅ¡Äa nekam med moÅ¡kim in ženskim spolom oz. lahko zajema kar oba. Družbena vloga mahujev je sveta; so pouÄevalci starih tradicij in obredov. Prihod Evropejcev z nazorom o zgolj dveh spolih ter kolonizacija Havajev sta skoraj odpravila domorodno kulturo, zato se mahuji danes sooÄajo z veliko diskriminacijo. |
Nadleehi and Dilbaa
 |
Kultura enega najveÄjih indijanskih narodov Navaho priznava Å¡tiri spolne identite: Asdzaan – ženska ženska, Hastiin – moÅ¡ki moÅ¡ki, Nadleehi – ženski moÅ¡ki in Dilbaa – moÅ¡ka ženska.
Nadleehi v plemenski družbi niso bili izkljuÄeni, ampak so bili spoÅ¡tovani, ker naj bi bila v eni osebi združena oba spola. Prvotno prepoznavanje veÄ spolov in spolnih identitet pa je pri zahodnih priseljencih naletelo na zmedo. Zgodnji evropski osvajalci so Å¡li tako daleÄ, da so nesreÄne nadleehije celo vrgli psom, ki so jih brutalno pokonÄali. |
Quariwarmi
 |
V predkolonialni andski kulturi v Peruju so Inki Äastili Chuqui Chinchaya, dvospolnega boga. Quariwarmi so bili spremljevalci tretjega spola, ki so bogu v Äast opravljali svete rituale. Quariwarmi Å¡amani so nosili androgina oblaÄila kot »viden znak za tretji prostor, ki je vzpostavljal ravnotežje med moÅ¡kim in žensko, sedanjostjo in preteklostjo ter življenjem in smrtjo«. Å panski osvajalci so Qvariwarmije obravnavali kot spolne sprevržence. |
Burrnesha
 |
V moÄno patriarhalnem sistemu Albanije je Å¡e danes živa tradicija, ki omogoÄa osebam, ki so se rodile kot ženske, da živijo kot moÅ¡ki. Oseba postane burrneÅ¡a (»zaprisežena devica«) z nepreklicno prisego, da bo živela v celibatu. Nato ji je dovoljeno, da živi kot moÅ¡ki, se oblaÄi v moÅ¡ka oblaÄila, uporablja moÅ¡ko ime, nosi piÅ¡tolo, kadi in pije alkohol, opravlja moÅ¡ka dela, ukazuje v gospodinjstvu, igra, poje in se druži z moÅ¡kimi. Oseba lahko postane burrneÅ¡a v kateri koli starosti, bodisi da bi zadovoljila svoje starÅ¡e ali pa samo sebe. |
Yirka-Lául
 |
Ljudstvo ÄŒukÄi v Sibiriji je skozi 19. stoletje vse osebe, ki so bile ob rojstvu prepoznane kot moÅ¡ki, vendar so se v življenju vedle kot ženske, obravnavalo kot Å¡amane tretjega spola. Ti so najprej sprejeli »ženske« frizure, nato »ženska« oblaÄila in se na koncu poroÄili z moÅ¡kimi. ÄŒukÄi so Å¡amane prezirali in sovražili, obenem pa so se jih tudi bali, saj so bili veliko moÄnejÅ¡i od drugih Å¡amanov. |