Člani parlamentarne skupščine Sveta Evrope, predstavniki vlad, aktivisti nevladnih organizacij in neodvisni strokovnjaki so se pretekli konec tedna v Köbenhavnu na Danskem sestali na konferenci o enakih možnostih in pravicah lezbijk, gejev, biseksualcev, transspolnih in interspolnih oseb v zasebnem in družinskem življenju. Med drugim so razpravljali o različnih oblikah istospolnih partnerstev, ki so v državah članicah Sveta Evrope že priznane, in o pripadajočih pravicah.

Začetki priznanja pravic istospolnih skupnosti segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta Švedska in Nizozemska kot prvi v Evropi neuradno priznali sobivanje istospolnih partnerjev na več kot dveh pravnih področjih. V osemdesetih sta jima sledili Danska in Norveška, desetletje pozneje še druge evropske države.

Naslednji korak pravnega priznanja je bila uvedba registriranega partnerstva, ki se je začela leta 1989 na Danskem, medtem ko so istospolne zakonske zveze prvi uvedli leta 2001 na Nizozemskem. Tako registrirano partnerstvo kot istospolna poroka sta hitro postala trend, največje podpore pa sta deležna v članicah Evropskega gospodarskega prostora, ki ga poleg 28 držav Evropske unije sestavljajo še Islandija, Norveška in Lihtenštajn.

Število in odstotek držav, kjer sta zakonska zveza in/ali registrirano partnerstvo na voljo istospolnim parom na nacionalni ravni. »Kmalu« se nanaša na pričakovano sprejetje nove zakonodaje v Estoniji, Monaku in San Marinu.

Zakonsko zvezo ali registrirano partnerstvo je za zdaj mogoče skleniti v 26 evropskih državah. O zakonodaji, ki bi povečala pravice istospolnim parom, trenutno razmišljajo še v Estoniji, Monaku in San Marinu. Med članicami Sveta Evrope je še vedno 12 držav izven Evropskega gospodarskega prostora, kjer registrirano partnerstvo ali zakonska zveza istospolnim parom nista na voljo. V to skupino se uvrščajo Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Črna gora, Makedonija in Turčija ter šest držav, nastalih iz nekdanje Sovjetske zveze.

Med državami s komunistično preteklostjo so pravice istospolnih parov doslej priznali na Češkem, Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji, k pozitivnim spremembam zakonodaje pa so že pristopili na Poljskem, v Estoniji, Romuniji in Bolgariji.

Istospolne zakonske zveze so trenutno možne v 15 državah članicah Sveta Evrope. V sedmih od teh držav je prvotno možnost registriranja partnerske skupnosti povsem nadomestila istospolna poroka (Norveška, Švedska, Finska, Islandija, Danska, Irska in Nemčija). V drugih sedmih državah pa poleg poroke še vedno obstaja možnost sklenitve registriranega partnerstva (Nizozemska, Belgija, Španija, Francija, Združeno kraljestvo, Luksemburg in Malta). Samo na Portugalskem so sklenitev zakonske zveze za istospolne pare uvedli brez predhodne zakonodaje o registriranem partnerstvu.

Razpravljavci so se na konferenci osredotočili na to, kako so istospolna partnerstva oz. poroke, sklenjene v tujini, priznane v domači zakonodaji in katere postopke je treba upoštevati, da sta oba starša v istospolnem paru priznana kot enakovredna starša. »Pravne posledice sklenitve istospolne zakonske zveze so v večini držav, ki so jo uvedle, enake ali skoraj enake kot pri ostalih zakonskih zvezah. Še največ izjem je trenutno na področju starševstva in glede prejemanja družinske pokojnine,« so pojasnili v razpravi.

Prepoznavanje istospolnih zakonskih zvez je lahko v tujini bolj omejeno, toda tudi tam priznanje pravic narašča. Nepriznavanje tujih istospolnih porok v nekaterih državah velja za kršitev človekovih pravic in tudi prava Evropske unije. V državah, ki omogočajo zgolj sklenitev registriranega partnerstva, so pravne posledice precej podobne tistim pri tradicionalnih zakonskih zvezah. »Večina izjem se nanaša na starševstvo, migracije, državljanstvo in/ali priimke, medtem ko obstajajo tudi nekatere izjeme na drugih področjih, vključno z davkom na dohodek, premoženjem, dedovanjem in družinskimi pokojninami.«

V raziskavi, ki so jo opravili v 21 državah, je opazen jasen in pospeÅ¡en trend, da bi istospolnim parom ponudili priložnost, da uredijo svoj odnos v obliki registriranega partnerstva in/ali istospolne zakonske zveze. »Odsotnost take možnosti v treh od teh 21 držav – in v približno 20 od 47 držav Sveta Evrope – je lahko v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice,« so prepričani nekateri pravni strokovnjaki.

Vse več držav si tudi prizadeva, da bi osebam, ki se odločijo za registrirano partnerstvo in/ali istospolno poroko, dodelile bistveno več pravic in odgovornosti. Ta trend še dodatno spodbujajo dosedanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU ter posodobitve zakonodaje Evropske unije, na podlagi opravljenih študij pa povečan obseg pravic priporočajo tudi drugi organi EU-ja in Svet Evrope.

»Tudi za istospolne pare velja pravica do družinskega življenja,« je že večkrat poudarilo Evropsko sodišče za človekove pravice in dodalo, da so »istospolni pari – kar zadeva njihovo potrebo po pravnem priznanju in zaščiti partnerstva – v razmeroma podobnem položaju kot heteroseksualni. Prav tako imajo enake potrebe v smislu medsebojne podpore in pomoči.«

Zavedanje, da ne sme biti nobene diskriminacije, ki bi temeljila na kakršnikoli spolni usmerjenosti ali spolu kogarkoli od partnerjev, v Evropi znatno narašča. To po mnenju razpravljavcev na Danskem še posebej velja za »pravico do vzpostavljanja in razvijanja odnosov z drugimi ljudmi«, ki jo je tudi Evropsko sodišče priznalo kot pomemben vidik človekove pravice do spoštovanja zasebnega življenja.

Svet Evrope bi moral po mnenju strokovnjakov spodbuditi politične, upravne in pravosodne organe držav članic, da posodobijo vse zakone, ki (brez prepričljive utemeljitve) še vedno izključujejo istospolne (ali neporočene) partnerje in njihove otroke iz katere koli pravice, odgovornosti ali statusa. Pri uvajanju novih zakonov bi morali izrecno vključiti več različic družin ter bolje prepoznati vse tuje družinske statuse istospolnih parov in njihovih otrok.

V državah, sodelujočih v raziskavi, so Å¡e posebej soglasni glede zagotavljanja pravnega varstva v času smrti (ohranitev najemnine, dedovanje, oprostitev davka na dediščino, prejemanje pokojnine po pokojniku_ci …); pravne zaščite ob drugih velikih izgubah (zaščita pred nasiljem v družini, plačan dopust, kadar partner_ica potrebuje oskrbo …); pravice do življenja v državi partnerja_ice in možnosti prevzema (vsaj nekaj) odgovornosti za otroke partnerja_ice.

Razpravljavci so opozorili, da bi morale biti omenjene zaščite in pravice – v vsaj manjšem obsegu – na voljo istospolnim parom v vseh evropskih državah. Tudi tam, kjer istospolni pari še vedno ne morejo urediti svojega odnosa v obliki poroke ali registriranega partnerstva, in celo v državah, kjer so do tovrstnih zaščit in pravic upravičeni zgolj poročeni heteroseksualni pari. Ob tem so še dodali, da bi moral biti tuji družinski status istospolnih parov priznan po vsej stari celini. (A. Z.)

**********************
Naslovnica: CityofStPete/Flickr, cc
Druga fotografija: Blavou/Flickr, cc
Tretja fotografija: Kmadrone/Flickr, cc
ÄŒetrta fotografija: Heil-Long DSC 194/Flickr, cc