Mestna občina Ljubljana je v seriji brezplačnih publikacij Ljubljana – zdravo mesto izdala knjižico ZA enakost spolov v Ljubljani. Njen natis je včeraj opoldne v občinski sejni dvorani pospremila z okroglo mizo o uresničevanju enakosti v vsakdanjem življenju.
»Problematika neenakosti spolov še zdaleč ni rešena,« je ob začetku razprave opozorila Tilka Klančar, vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo Mestne občine Ljubljana. »Lahko pa nam ta knjižica pride še kako prav na naši poti.«

Enakost spolov je temeljna človekova pravica in osnovna vrednota vsake demokracije, je opomnila moderatorka omizja Eva Gračanin. »Enakost spolov pomeni sprejemanje raznoličnosti med osebami raznolikih spolov in spolnih identitet. Poleg pravne vključuje tudi širše družbene razsežnosti, ki se nanašajo na družbeni položaj oz. status posameznice, posameznika in družbenih skupin ter na možnosti za njeno, njegovo oz. njihovo udeležbo tako pri upravljanju javnih zadev kot tudi distribuciji družbenih dobrin.«

V Sloveniji imamo pravne akte, ki na razne načine preprečujejo diskriminacijo in spodbujajo k enakosti spolov, vendar pa po besedah dr. Milice Antić Gaber z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani ti dokumenti ne morejo zaobseči vseh družbenih posebnosti in tudi ne zmorejo predvideti vseh situacij. »Ne prilagajajo se spremembam v družbi. Spremembe, ki jih lahko nekateri v vsakdanjem življenju, v javnosti zaznamo zelo hitro, v zakonodajo prihajajo zelo počasi in postopoma. Če vanjo sploh pridejo.«

Izobraževanje otrok naj se začne že v vrtcu

 
Na družbeni položaj posameznice_ka vplivajo njene oz. njegove osebne okoliščine; poleg spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza tudi socialni položaj, etnična in verska pripadnost in še mnoge druge. »Poleg zakonodaje bi morali imeti še kakšne druge ukrepe, ki bi nam omogočili, da se soočimo s takšnimi situacijami,« meni dr. Antić Gaber.
Pogosto opaža, da se v raznih institucijah zelo togo držijo veljavnih pravnih aktov oz. pravil ali pa jih pri obravnavi posameznic_kov celo kršijo na način, ki je težko dokazljiv ali pa traja veliko dlje, da lahko dokažejo kršitev. »To so zelo prefinjeni načini diskriminiranja. Takih praks je zelo veliko in jih je težko odkriti.«

Ni dovolj, da imamo dobro zakonodajo, ljudje jo morajo tudi dobro poznati. »Če posameznice_ki ne poznajo zakonodaje, si v primeru kršitev ne morejo pomagati. Že zelo zgodaj, od vrtca pa do konca izobraževalne poti, bi jih morali izobraževati o enakosti spolov, da bi lahko dolgoročno zmanjšali kršitve in odpravili diskriminacijo.«

Okrogla miza ob izdaji knjižice »ZA enakost spolov v Ljubljani«

Sociolog in pedagog Siniša Borovičanin je opozoril, da ljudje vprašanja, kot sta družbena enakopravnost ter enakost spolov, doživljamo zelo intimno. »Pri tem je pomembno doseči premik lastne subjektivne pozicije. Moraš skozi neko izkušnjo oziroma delati na sebi, da se lahko premakneš naprej.«

Tudi sam zagovarja načelo, da bi morali izobraževanje o enakosti spolov začeti že v vrtcih. »Odrasli zelo težko razumejo ali vstopajo v svet otrok; gre bolj za to, da otroci skušajo razumeti in vstopiti v svet odraslih. Naš svet je za otroka zelo kompleksen, trd in brez mehkih robov. Prav zato je vrtec kot tak najbolj primeren za pogovore o enakopravnosti in enakosti spolov.«

Od šovinističnih opazk do nasilja nad ženskami

 
Gregor Lapajne, svetovalec iz DruÅ¡tva za nenasilno komunikacijo, ima pri delu veliko opravka z moÅ¡kimi, ki se nasilno vedejo do svojih partnerk in otrok, lastno in partnerkino vlogo pa vidijo zelo subjektivno. »Dnevno posluÅ¡am moÅ¡ke, kako ga ženska izziva; kako z njim ni hotela početi nečesa, kar je njena naravna vloga; kako ni skuhala in poskrbela za otroke; da ne spoÅ¡tuje moÅ¡ke naravne vloge; da ga ni pustila pri miru, ko je priÅ¡el vinjen domov …«

Po njegovem mnenju je vzorce očitnega nasilja dokaj lahko prepoznati, težje pa je pri bolj subtilnem nasilju, ko ta preraste na družbeno raven. »Neka družbena neenakost spolov se prenese v zasebno sfero, zato pri obravnavi nasilja ni dobro gledati samo na ravni stališč in prepričanj moških, ampak ga je treba prepoznavati tudi v širših družbenih vzorcih.«

Storilci nasilnih dejanj imajo na splošno zelo nespoštljiv odnos do žensk in gojijo razna šovinistična prepričanja. »Jaz te vzorce opažam tudi v svojem življenju, med poslovnimi prijatelji, med svojci, sorodniki. Tam se pogosto znajdem v stiski, ko ne vem, kako bi lahko spremenil njihov odnos do žensk. Če sem v lokalu in če kdo od zbranih komentira natakarico, želi njeno telefonsko številko, se raje umaknem od take mize. Zdi se mi, da je to nek minimum, ki bi ga lahko naredil vsak od nas, če že ne more ukrepati.«

Siniša Borovičanin dela kot vzgojitelj v psihoanalitičnem oddelku Viških vrtcev. Mnogi so se čudili, zakaj se je odločil za ta poklic. Ko se je znašel v pretežno ženskem kolektivu, se je tudi sam začel spraševati: »Kdo sem? Kje sem zdaj? Zakaj sem tukaj?«

Pri razmišljanju o družbeni vlogi moških in žensk se naslanja na psihoanalizo, po kateri žensk ni mogoče preučevati, lahko pa raziskujemo, kako iz biseksualno orientiranega otroka nastane ženska. Vzgojiteljski poklic mu je omogočil, da zdaj lažje razume marsikateri položaj ženske, njegovo delo pa dobro sprejemajo tako v službi kot zasebnem življenju.

Ljubljana za enakost vseh spolov

 
Pri udejanjanju enakosti spolov je zelo pomembna tudi vloga občin, ki sprejemajo in izvajajo politike na lokalni ravni. »Če se pri oblikovanju in izvajanju upošteva tudi vidike enakosti spolov, so te politike boljše za vse,« je pojasnila višja svetovalka Mestne občine Ljubljana dr. Simona Topolinjak.
Na občini je bila imenovana za koordinatorico za enake možnosti, od leta 2014 ima tudi svojega namestnika. »S sodelavcem sodelujeva pri pripravi projektov oz. politik ter predlagava ukrepe in aktivnosti na področju ustvarjanja enakih možnosti.« Na njuno pobudo je bil junija 2016 sprejet obsežen akcijski načrt Enakost spolov od 2016 do 2018, po njegovem izteku pa naj bi sledil novi.

Mestna občina Ljubljana za lažjo uskladitev poklicnega in družinskega življenja žensk in moških zagotavlja kakovostno in dostopno varstvo otrok v vrtcih. Poleg tega izvaja razne dopolnilne programe ter omogoča storitve oskrbe starejših in pomoči potrebnih družinskih članov_ic. »Na ta način razbremenimo ženske, na plečih katerih leži večina skrbstvenega dela.«
V okviru omenjenega akcijskega načrta so med učenci_kami ljubljanskih osnovnih šol uspešno izvedli natečaj za likovna in pisna dela s področja enakosti spolov, o kateri so se mladi predhodno seznanili v okviru rednega vzgojno-izobraževalnega procesa.

Število žensk v politiki priča o stanju duha

 
Čeprav imamo v Sloveniji uzakonjene spolne kvote, ki naj bi omogočale večjo izvoljivost žensk, pa so predčasne volitve privedle do opaznega zmanjšanja števila poslank Državnega zbora in ministric v nedavno imenovani vladi Marjana Šarca.
»Naš volilni sistem je precej zapleten. Stranke, ki postavljajo svoje kandidate_ke v posamezne volilne okraje, dobro vedo, kje so njihovi_e člani_ce izvoljivi_e in kje ne,« je pojasnila dr. Milica Antić Gaber. »Če v družbi in med političnimi strankami ni neke podpore za ohranitev visoke ravni prisotnosti žensk v politiki, se lahko zgodi precejšen korak nazaj. In ta se je zgodil.«

Prepričana je, da bi morale stranke aktivneje delovati v korist večjega števila žensk v Državnem zboru in tudi pri imenovanju kandidatk v vlado. »Če v stranki ni razmisleka, da imajo poleg moških tudi ženske, ki bi lahko enako suvereno zasedale ministrska mesta, potem ministric ne bo.«

V Sloveniji po njenem še nismo dosegli stanja duha, ki bi stranke avtomatično odvrnil od namere, da predlagajo pretežno moške kandidate. »Leta 1996 sem bila na Švedskem, kjer mi je predsednik parlamenta rekel, da bi mu bilo nerodno predlagati kakršnokoli sestavo neke komisije ali nekega telesa, kjer ne bi bila približno polovica žensk in polovica moških. Tukaj pa ljudem v strankah ni nerodno ves čas predlagati samo moške kandidate.«

Dr. Simona Topolinjak, Siniša Borovičanin, Eva Gračanin, Gregor Lapajne in dr. Milica Antić Gaber

Bistveno drugačna slika je v ljubljanskem mestnem svetu, kjer skoraj polovico glasov predstavljajo ženske, podoben delež pa pričakujejo tudi v prihodnje. »Ker je zakonsko določeno, da morajo pri kandidatnih listah upoštevati spolne kvote, so ženske kandidatke zastopane v vsaj 40 odstotkih, na liste pa so postavljene po načelu zadrge: moški, ženska, moški, ženska,« je pojasnila višja svetovalka na Mestni občini Ljubljana dr. Simona Topolinjak.

V manjših občinah po Sloveniji velja večinski volilni sistem, kjer se po posameznih volilnih enotah glasuje za določeno število kandidatk in kandidatov. V večjih občinah je v veljavi proporcionalni volilni sistem, pri čemer se občina lahko odloči, ali se glasuje samo v eni ali več volilnih enotah.

V Mestni občini Ljubljana imajo samo eno volilno enoto, v kateri se glasuje za politično stranko oz. strankarsko listo. Število prejetih glasov določi število mandatov v mestnem svetu, v katerega se uvrstijo kandidatke in kandidati po vrstnem redu na strankarski listi. »Mislim, da je v občinah, kjer je le ena volilna enota, zastopanost žensk in moških bolj uravnotežena,« je še dodala Simona Topolinjak.

Oseba, ki v jeziku ni nagovorjena, je nevidna

 
Del omizja je bil posvečen izzivom, kako znotraj enakosti spolov naslavljati raznolike spole, ne samo moÅ¡ke in ženske spolne identitete. Dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani je spomnila, da smo v Sloveniji Å¡e v devetdesetih letih zelo redko, Å¡e posebej v javnem govoru, zasledili rabo ženskih slovničnih oblik, kot so poslanka, profesorica ali direktorica. »Nismo imeli izraza za dekanjo in Å¡e danes nekateri napačno govorijo ‘dekanica’, ‘dekanka’ ali celo ‘dekan’. Takrat smo komaj dosegle, da se je kdaj pa kdaj vendarle uporabljal ženski spol.«

Po četrt stoletja raziskovanj spolov in predavanj o enakosti spolov ter po glasnih opozorilih akterk civilne družbe na področju transspolnosti so tudi v slovenski raziskovalni in pedagoški dejavnosti postale_i občutljive_i na nove jezikovne izraze, ki se že počasi uveljavljajo. Po drugi strani pa bo treba po mnenju dr. Antić Gaber vložiti še ogromno dela na ravni posameznih politik.
»Trenutna politična klima nikakor ni naklonjena vidnosti posameznih družbenih skupin, ki jih v raziskovalno-pedagoÅ¡ki dejavnosti ali pa tudi skozi prakse delovanja nekaterih civilno-družbenih organizacij naslavljajo in se z njimi ukvarjajo. Jaz lahko odkrito rečem, da je tu na delu zelo velik zaviralni element – nestrpnost do drugačnega, do vsega, kar ni povezano s tradicionalno vlogo moÅ¡kih in žensk in s tradicionalnim dojemanjem spola; nestrpnost do vsega, kar ni slovensko, kar ni domače, kar ni tukaj ‘domorodno’ …«

Ko so na Filozofski fakulteti v Ljubljani pred časom sprejele_i sklep, da se bo naslednja tri leta v lastnih pravnih dokumentih zaradi zagotavljanja enakosti, svobode in solidarnosti uporabljal zgolj ženski spol, so bile_i takoj obsojene_i, da delajo nasilje nad jezikom. »Še posebej je bilo poudarjeno: ‘Kje drugje se to lahko dela, ampak vi ste Filozofska fakulteta! Vi ste institucija! Vi ste tisti, ki morate na tem področju skrbeti za jezik!’«

Dr. Antić Gaber je prepričana, da bodo prihodnji prodori na ravni jezika zelo težki, čeprav bodo za družbo kot tako izjemno pomembni. »Če se nekdo v jeziku, ki ga govori skupnost oz. družba, ne vidi; če se ne čuti nagovorjeno_ega – potem je ni oz. ga ni; je nevidna_en, je nepriznan_a. To je nekaj najtežjega, kar se ti v življenju lahko zgodi. Da gre družba mimo tebe in da govori jezik, kjer tebe ni.«

Omizje je pozorno spremljalo skoraj 30 udeleženk_cev

Svetovalec Gregor Lapajne iz Društva za nenasilno komunikacijo je opozoril, da v družbi hitro spregledamo sistemsko nasilje, ki je prisotno tudi v jeziku, ko avtomatsko daje prednost moškemu spolu. Sociolog in pedagog Siniša Borovičanin pa se je spomnil trenutka, ko je med vožnjo v avtu slišal oglas za radijskega urednika, ki je bil v celoti prebran v ženski slovnični obliki.

»Prvo sem se začudil, kako lahko naslavljajo le ženske osebe? ‘Kandidatka mora imeti to, kandidatka mora imeti ono …’ Nekje na sredi sem oglas nehal posluÅ¡ati, ker me ni naslavljal. Zadnji stavek je bil klasičen: ‘Uporabljeni izrazi, zapisani v ženski spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moÅ¡ke in ženske.’ Zdi se mi nujno, da se v jezik vnaÅ¡a nevtralnost, to je obe slovnični obliki, in da se ne daje prednosti zgolj enemu spolu.«

Ženske so enakovredne moškim

 
V razpravo se je vključila tudi voznica avtobusa Klara Zadnikar. Kolektiv Ljubljanskega potniškega prometa, ki ga večinoma sestavljajo moški, jo je lepo sprejel, vendar pa se predvsem njeni starejši kolegi še vedno sprašujejo, kako lahko kot ženska opravlja poklic, ki je pisan na moško kožo.
»Ženske smo zelo dobre voznice in imamo enako dober občutek za volan kot moški. Včasih dobim v avtobus katerega od kolegov. Namesto da bi se usedel, raje stoji poleg mene in ves čas pozorno opazuje, kako vozim, ustavljam. Ko končno ugotovi, da znam tudi jaz voziti brez problemov, sem zelo vesela.«

Čeprav je po poklicu strojnica, včasih naleti na pripombe kolegov, da so ženske bolj za v kuhinjo, kot pa za volan avtobusa.
»Ženske se moramo že od samega začetka nenehno dokazovati, Å¡e posebej v ‘moÅ¡kih’ poklicih. Da smo enako sposobne in vredne opravljanja dela, ki ga opravljajo moÅ¡ki. Vsak dan z veseljem prihajam v službo in nimam nobenega slabega občutka, da bi bila kaj manj vredna od moÅ¡kih.«

V razpravo se je vključila tudi voznica avtobusa Klara Zadnikar

Dr. Simona Topolinjak, sourednica knjižice Za enakost spolov v Ljubljani, je povedala, da so v publikacijo vključili vse spole. V kar sedmih od osmih področij akcijskega načrta Enakost spolov od 2016 do 2018 se ukvarjajo z enakostjo spolov, zaradi povečane zaznave homofobnosti in transfobnosti v družbi pa so v omenjeno knjižico dodali še področje strpnosti do LGBT-oseb. »Zdi se nam pomembno, da se v Mestni hiši dogajajo okrogle mize tudi na temo LGBT-skupnosti; da razstavljamo dela lezbijk, gejev, bispolnih in transspolnih oseb; da omogočamo nek prostor tudi tem osebam, ki so po navadi prezrte.«

Mestna občina Ljubljana preko javnih razpisov podpira programe, ki so namenjeni opolnomočenju LGBT-oseb, poleg tega tudi ozavešča javnost glede istospolnih skupnosti, enakosti spolov in preprečevanja nasilja nad ženskami.
»V sodelovanju z društvom SOS telefon bomo v četrtek, 22. novembra, ob 18h v razstavnem prostoru Kresija odprli razstavo, kjer bodo predstavljene zgodbe žensk, ki so poiskale pomoč pri odhodu iz nasilnega odnosa.« (A. Z.)

________________________________
Knjižico »Za enakost spolov v Ljubljani« lahko prenesete s spletne strani MO Ljubljana
(ZA enakost spolov.pdf; 8,4 MB)