V DruÅ¡tvu DIH – Enakopravni pod mavrico že vrsto let izvajamo preventivno akcijo ozaveščanja o varni spolnosti in ustrezni zaščiti pred spolno prenosljivimi okužbami z naslovom »Pamet v roke, kondom na glavo!« Pri nastanku in razvoju projekta je sodeloval tudi predsednik druÅ¡tva Andrej PiÅ¡l, ki se Å¡e dobro spominja svojega nelagodja ob nakupu prvega kondoma. »Moral sem kupiti eno tono nekih stvari, da sem lahko zraven tudi kondome – seveda sem potreboval samo kondome – in jih skril v ta nakup.«

Meni, da je široka dostopnost kondomov zelo pomembna in da prispeva k večji spolni varnosti, še posebej mladih. »Če pogledamo ABCD spolnih praks oziroma varne spolnosti, ta A – abstinenca rizičnih spolnih odnosov je malo za lase privlečena. Kako boš enega najstnika ali najstnico prepričal, da je to neka trajnostna rešitev?«

Vabljene_i k branju intervjuja in ogledu videoposnetka (tudi s podnapisi)!

* * * * *

VIDEO: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!, 3. del – ANDREJ PIŠL

Se spomniš vznemirjenja, ko si prvič kupil kondom?

Kot mlad fant v puberteti sem, v nekem pričakovanju, šel kupit kondome. Moral sem kupiti eno tono nekih stvari in zraven še kondome – seveda sem potreboval samo kondome – da sem jih nekako skril v ta nakup. Mogoče so se ti kondomi potem kar nekaj časa valjali po žepu. Torej jih takrat, ko bi si mogoče želel, nisem uporabil. Vendar je pa prav to, da sem jih nekajkrat kupil in da sem se zavedel tega, da jih ne smeš nositi ravno pet let s seboj v žepu, prišlo tudi do tega, da sem jih še kdaj kupil. Nerabljene, niti niso bili pretečeni, ampak z izrabljenim ovitkom, sem pač zavrgel.

S kom si se pogovarjal o spolnosti, o hivu in aidsu?

S spolnostjo sem se nekako spoznal prek interneta, pornofilmov. V šoli, to je bilo že par let nazaj, smo tudi o tem govorili, ampak kondom je bil v bistvu omenjen kot sredstvo za preprečevanje nosečnosti in v manjši meri tudi kot zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami. Res pa je, da sem informacije iz tega strahu pred hivom sam iskal. Torej, kaj pomeni uporaba kondoma, kako se ga pravilno uporabi … V času mojega odraščanja so bile vse te stvari velik tabu. Zdaj kondome res prodajajo v trafikah, trgovinah, lekarnah; v bistvu vsepovsod, kjer se nekaj prodaja, skoraj vedno dobiš tudi kondom. Takrat se tega nisem zavedal ali pa tega res ni bilo. Ta dostopnost kondomov, da so nekaj vsakdanjega, se mi zdi zelo pomembna. Da nisi zaznamovan, če greš kupit kondome.

Zakaj si se odločil za aktivizem na področju aidsa?

Z aktivizmom sem se malo bolj aktivno začel ukvarjati iz svojih lastnih izkušenj. Nekako sem moral preko vsega, da sem sprejel samega sebe, da sem se v bistvu uspel vsaj malo najti v skupnosti. Konec koncev sem tudi pomagal definirati par skupnosti LGBT v Sloveniji. Na začetku mogoče tudi pri nas ta prepoznavnost pomembnosti varnejših spolnih praks ni bila toliko v ospredju. Seveda so obstajali tudi drugi aktivisti in druge organizacije, ki so se s tem ukvarjale tudi že prej, ampak se mi zdi, da je bilo to vseeno tudi s strani države in javnosti potisnjeno v ozadje. Torej nek tabu, o čemer se ne govori ali pa se govori malo svetohlinsko. Recimo, če pogledamo ABCD spolnih praks oziroma varne spolnosti, ta A – abstinenca rizičnih spolnih odnosov je malo za lase privlečena. Kako boš enega najstnika ali najstnico prepričal, da je to neka trajnostna rešitev?

Ali poznaš koga, ki je živel oziroma še živi s hivom?

Da bi nekoga osebno poznal, ki je umrl zaradi aidsa oziroma posledice okužbe s hivom, ne. Poznam pa par ljudi osebno, ki so se okužili, in sem del tega njihovega spoznavanja življenja kot hiv-pozitivne osebe dal tudi z njimi. Najbolj se mi je utrnila ena zgodba, primer znanca, ki se je tega lotil na malo drugačen način. Zaradi strahu pred okužbo s hivom je aktivno iskal rizične spolne odnose, da bi se okužil s hivom in potem to nekako zaprl. Torej, zdaj sem hiv-pozitiven in se mi ni treba ničesar več bati.

Kako vidiš stigmo, s katero sta obremenjena hiv in aids?

Zdi se mi, da je še posebej v Sloveniji – ko je največ okuženih prav moških, ki imajo spolne odnose z moškimi – neka raven javno razkritih gejev ali biseksualnih oseb dokaj majhna. Še vedno obstaja neka stigma v javnosti in skupnosti glede razkritja. Zdi se mi, da ima to neposredno kar veliko povezavo tudi z varnejšo spolnostjo.

Zakaj se v Sloveniji še vedno le malo ljudi odloči za testiranje?

Težko je razumeti, zakaj splošna dostopnost testiranj ali pa promocija testiranj v širši skupnosti ni bolj promovirana. Znotraj LGBT-skupnosti, ki se dotika tudi moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa so drugače poročeni, je to že neke vrste stigma, ker mi potem veliko populacijo teh moških pomagamo usmerjati na testiranje. Če bi bilo to bolj normalizirano … Imam idejo, da bi se morali v obdobju par let testirati vsi spolno zreli prebivalci v Sloveniji, ker je Slovenija tako majhna, da bi se to lahko izvedlo. Da bi res uspeli doseči bolj realno sliko, kakšno je stanje razširjenosti ne samo hiva, ampak tudi drugih spolno prenosljivih okužb.

Si se že kdaj testiral za hiv?

Spadam mogoče v tisto skupino ljudi, ki jih je zelo strah vseh raznih testiranj. Mene osebno je strah v prvi vrsti igle in krvi, že to mi je bila ovira na začetku. Zdaj se testiram vsaj enkrat letno, da dajem nek zgled oziroma poskušam spodbuditi še druge ljudi, da se testirajo. Mislim, da je prvič res najtežje. Kot sem rekel na začetku; pred leti je bila ta stigma še večja. Testirat so se šli res samo tisti, ki so že skoraj vedeli, da so verjetno res okuženi. Medtem ko se mi danes – tudi zaradi dela vseh ustanov, društev in ostalih – zdi, da spodbujamo testiranje na redni bazi in tudi tistih, za katere bi rekli, da je možnost okužbe dokaj majhna. Seveda pa tiste, pri katerih je možnost okužbe še večja, še bolj podpiramo pri testiranju. (I. K., A. Z.)

Preberite tudi:
VIDEO: »Svojega partnerja moraš vprašati, ali je morda hiv-pozitiven«
VIDEO: »Aids je povzročil obrat v desno, ki še vedno traja«
VIDEO: »Abstinenca rizičnih spolnih odnosov je malo za lase privlečena«
VIDEO: »Mladi naj pazijo nase in naj ne pričakujejo, da jih bodo ščitili drugi«

Prispevek je nastal v sklopu projekta Pamet v roke, kondom na glavo, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje, Mestne občine Ljubljana – Oddelka za zdravje in socialno varnost in FIHO.