Duševno zdravje v izrednih razmerah

Zadnjim dnem ali tednom ne moremo reÄi drugaÄe kot izredne razmere. In ne kaže, da jih bo jutri ali pojutriÅ¡njem konec. Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo o duÅ¡evnem zdravju in kako ga ohranjati v prihajajoÄih dneh in tednih.
Na splošno je situacija bolj stresna za vse, še posebej pa vpliva na tiste, ki so že tako anksiozne_i, depresivne_i ali se spopadajo z drugimi težavami v duševnem zdravju. Kaj lahko narediš, da ti bo lažje?
Za zaÄetek ti vsekakor toplo priporoÄam, da ohranjaÅ¡ stike s svojimi bližnjimi. Torej s tistimi, ki jih imaÅ¡ rad_a, ob katerih se dobro poÄutiÅ¡. PokliÄi jih. ÄŒe vam ustreza, se dogovorite za redno komunikacijo, da ne boÅ¡ imel_a vsakiÄ obÄutka, da si nekomu odveÄ. Nisi. To si zapomni tudi v tistih trenutkih, ko se tako poÄutiÅ¡. Vsem je v teh Äasih nekoliko težje kot obiÄajno, zato je pomembno, da smo povezane_i in se med seboj Å¡e dodatno podpiramo. Sama moram priznati, da že dolgo Äasa nisem imela toliko stikov s svojimi bližnjimi. PiÅ¡em vsem tistim prijateljicam_em, ki jih že dolgo nisem sliÅ¡ala, kliÄem tiste, s katerimi se obiÄajno vidim vsak dan ali pogosto. Video klici niso veÄ rezervirani samo za mednarodne ali službene klice, ampak se tako sliÅ¡im z veÄino ljudi. Lahko se tudi povežete in preko spleta, klepetalnic igrate družabne igre, skupaj kuhate … Možnosti je veliko, pusti domiÅ¡ljiji prosto pot.
Ne oklevaj in prosi za pomoÄ, Äe jo potrebujeÅ¡. Ne Äakaj, da bo situacija že krizna, velikokrat se ji lahko izogneÅ¡ samo s pogovorom prej, ko vidiÅ¡, da se ti nekaj ‘kuha’. ObrneÅ¡ se lahko na svoje bližnje ali organizacije, ustanove, ki nudijo podporo. Kljub temu, da se ne moreÅ¡ oglasiti pri njih osebno, so na voljo za pogovor preko telefona, e-maila ali drugaÄe. Lahko piÅ¡eÅ¡ tudi na info@dih.si ali me pokliÄeÅ¡ na 041 562 375.
Si se znaÅ¡el_a v situaciji, v kateri doživljaÅ¡ nasilje? Preveri napotke, ki so jih pripravile_i na Legebitri. Za pomoÄ se poleg nanje obreÅ¡ lahko tudi na DruÅ¡tvo za nenasilno komunikacijo ali druge organizacije, ki delajo na tem podroÄju.
Naredi si naÄrt dneva. MogoÄe zveni trapasto, ampak jaz sem v zadnjih dneh kot ‘kura brez glave’. Ker sem cel dan doma, imam obÄutek, da imam veliko Äasa, ampak delo od doma ni tako preprosto. Od petka, ko sem doma, se mi zdi, da delam skozi cel dan in dejansko ne naredim niÄesar. Torej, naÄrtuj si dan. NaÄrtuj, kdaj in kaj boÅ¡ jedel_a, zastavi si okvir, kdaj boÅ¡ delal_a in kdaj si boÅ¡ vzel_a prosti Äas. ÄŒe tvoja služba ne omogoÄa dela od doma ali je nimaÅ¡, si vseeno zastavi neke cilje, aktivnosti, ki bi jih rad_a postoril_a tekom dneva. Lahko je to uÄenje, delo na vrtu, toliko Äasa odloženo popravilo, preurejanje, lahko naÄrtujeÅ¡ kakÅ¡no aktivistiÄno akcijo oziroma greÅ¡ kar v akcijo in postaneÅ¡ aktiven_a državljan_ka (za slednje bomo v prihodnjih dneh objavile_i nekaj predlogov in spodbud, kako se tega lotiti – do takrat pa seveda lahko pobrskaÅ¡ po spletu tudi sam_a in nam poÅ¡ljeÅ¡ svoje predloge).
Ne pozabi delati stvari, zaradi katerih se poÄutiÅ¡ dobro!
Poskrbi za svoje telo in vsesploÅ¡no zdravje. Sicer hodiÅ¡ na kakÅ¡no vadbo, se udeležujeÅ¡ skupinskih Å¡portov ali kako drugaÄe Å¡portaÅ¡? Ostani aktiven_a. Nekatere Å¡porte lahko prakticiraÅ¡ ne glede na #ostanidoma in druga priporoÄila in omejitve, ki veljajo. Recimo tek ali hoja. Veliko skupinskih vadb se lahko udeležujeÅ¡ sam_a od doma. Malo pobrskaj po spletu, kar nekaj vadb je na voljo brezplaÄno, v video obliki, nekatere_i trenerke_ji pa izvajajo vadbe tudi v živo preko spleta. PoiÅ¡Äi tisto, ki ti ustreza. Lahko pa si oblikujeÅ¡ tudi svojo iz nekih enostavnih vaj, kot so poÄepi, sklece in trebuÅ¡njaki. Tudi za te najdeÅ¡ kopico nasvetov in možnosti na spletu. Sestavi si svoj ‘program’. In ne pozabi, lahko gibanju nameniÅ¡ tudi samo 5 minut na dan, ne rabiÅ¡ trenirati kot nor_a. Lahko je tudi bolj zabavno! ZavrtiÅ¡ si svojo najljubÅ¡o plesno pesem in pleÅ¡eÅ¡. Za si zbistriti glavo pa so vedno super sprehodi. Pri tem bodi edino pozoren_a, da se držiÅ¡ priporoÄil in ohranjaÅ¡ primerno razdaljo od drugih.
Poleg gibanja ne pozabi na sonce in svež zrak, na redne (zdrave) obroke in da popijeÅ¡ dovolj vode. Tudi redno in zadostno spanje je pomemben del ohranjanja dobre ‘kondicije’.
Sledenje novicam je v teh dneh stresno za vse nas. Sploh v poplavi informacij, ki jih vsak interpretira po svoje. Izberi si svoj(e) zanesljiv(e) vir(e) in se nanj(e) obrni enkrat, mogoÄe dvakrat na dan. Na družabnih omrežjih je podobno – Äe te zapisi in objave spravljajo v stisko, slabo voljo ali ti povzroÄajo stres, omeji Äas, ki ga preživiÅ¡ na njih ali si utiÅ¡aj doloÄene kljuÄne besede.
Ko se zaveÅ¡, da si postal_a anksiozna ali pod stresom, lahko preizkusiÅ¡ naslednji tehniko (povzeto po AnxietyUK, iz Älanka na bbc.com), ki ti lahko pomaga premagati tisto trenutno skrb, misel, obÄutke:
- Zavedaj se in obÄuti negotovost, ko se ta pojavi.
- Ustavi se. Ne reagiraj kot bi obiÄajno. Ne reagiraj sploh. Ustavi se in dihaj.
- Potegni se nazaj. Povej si, da iz tebe govorijo skrbi in da ti ta jasna potreba po gotovosti ne pomaga in ni potrebna. Je samo misel, obÄutek. Ne verjemi vsem svojim mislim, niso dejstva. Ni pa niÄ narobe z njimi. Tam so, tvoje so.
- Izpusti te misli, obÄutke naj gredo stran od tebe. Ne rabiÅ¡ se odzivati nanje. Lahko si predstavljaÅ¡, kako jih daÅ¡ v balonÄek in poÅ¡ljeÅ¡ stran.
- RaziÅ¡Äi ta trenutek. Kajti zdaj, v tem trenutku, je vse v redu. Opazuj svoje dihanje in spremljaj, kako se ti prsni koÅ¡ dviguje in spuÅ¡Äa, kako gre zrak v tvoja pljuÄa in nazaj ven skozi nos. ObÄuti tla pod nogami. Poglej okrog sebe in prepoznaj stvari, ki jih vidiÅ¡, ki jh sliÅ¡iÅ¡, ki se jih lahko dotakneÅ¡, kaj vonjaÅ¡. Zdaj. Nato preusmeri svojo pozornost na nekaj drugega – kaj moraÅ¡ postoriti, kaj si delal_a pred to skrbjo ali kaj drugega – s polno zavestjo in pozornostjo.
Za konec pa: upoÅ¡tevaj nasvete in priporoÄila strokovnih institucij in ostani zdrav_a. <3
Ana
