»Kaj ti pomeni aktivizem?« je vprašanje, s katerim smo začele_i in zaključile_i aktivistični tabor, ki smo ga organizirale_i med 15. in 17. aprilom v Mariboru. Kako bi ti odgovoril_a na to vprašanje?

Velikokrat slišimo in naletimo na prepričanje, da je aktivizem zgolj ali večinoma glasno protestiranje. S tem taborom in tudi tem člankom pa želimo aktivizem približati vsem in pokazati, da se ga gre lahko vsakdo, tudi tista_i, ki morda ne želi glasno protestirati.

Poznamo različne vrste in oblike aktivizma. Od protestov do aktivizma preko različnih oblik umetnosti. Aktivizem pa je lahko tudi manj pompozen, a vseeno viden in z dosegom. Na primer lepljenje mavričnih nalepk in sporočil na javne površine, nošenje aktivističnih značk, igranje ne-heteronormativnih družabnih iger ali uvedba spolno nevtralnih stranišč v lokalnem mladinskem centru.

Kako se torej lotiti aktivizma in kaj lahko naredim jaz? Tudi tukaj se lahko zadev lotiš na način, ki ti najbolj ustreza. Lahko se priključiš že ustaljeni organizaciji, skupini in z njimi izvajaš stvari, ki jih one_i delajo. Lahko se jim priključiš in jim predstaviš lastno idejo. Lahko pa sam_a organiziraš lastno ekipo in skupaj z njimi začneš od začetka. Lahko začneš vse skupaj popolnoma sam_a.

V resnici pa se moraš na začetku lotiti problema – najti svoj zakaj oz. si odgovoriti na vprašanje, kakšno spremembo si želiš doseči. Ko veš, zakaj, lahko razmisliš, kako lahko tako spremembo dosežeš in kaj boš naredil_a, da jo boš dosegel_a. Če še nimaš zamisli, ali tudi če jo imaš, je na tem mestu čas, da malo pobrskaš po spletu in najdeš dobre prakse, se povežeš s kom, ki kaj podobnega že počne. Veliko idej je bilo že preizkušenih in veliko se lahko naučiš že iz izkušenj drugih. Naj vse skupaj ponazorim s primerom. Ko si bil_a dijak_inja, nisi vedel_a, da obstajajo v Sloveniji organizacije, ki delujejo na področju LGBTIQA+, kamor se lahko obrneš z vprašanjem, greš na dogodek … Želiš si, da bi bile možnosti in informacije bolj dostopne za generacije za tabo. Zdaj lahko pogledaš, kako je ta cilj dosegljiv in v kakšnem obsegu bi ga lahko dosegel_a. Pri postavljanju cilja upoštevaj par enostavnih nasvetov:

• Zastavi si uresničljiv cilj (specifičen, dosegljiv, realističen)

Verjetno bo zelo težko, da boš lahko sam_a ali z manjšo ekipo dosegel_a, da bodo vsem mladim od jutri naprej dostopne informacije o vsem, kar je povezano z LGBTIQA+ tematiko. Realno pa je, da dosežeš, da bodo na tvoji bivši srednji šoli dostopne informacije o LGBTIQA+ programih, organizacijah v Sloveniji in osnovnih pojmih.

• Cilj naj bo merljiv

Tukaj govorimo o številkah. Informacije o LGBTIQA+ programih in organizacijah v Sloveniji bodo dostopne na spletni strani tvoje srednje šole in v pisarni svetovalne službe, na hodniku srednje šole bo visel plakat s temi informacijami in v knjižnici bo dostopnih 50 knjižic z osnovnimi pojmi in po 20 letakov vsake od slovenskih LGBTIQA+ organizacij.

• Cilj naj bo časovno omejen

Šoli boš informacije, letake, knjižice in plakate dostavil_a do konca letošnjega avgusta, da bodo z novim šolskim letom lahko dostopne dijakom. Zaradi narave dela na šoli boš začel_a z dogovori že maja letos. S tem boš zagotovila informacije in materiale za prihodnje šolsko leto.

Ko si razdelal_a cilj, boš videl_a, da si naredil_a že del načrta. Cilj še podrobneje razdelaj in si zapiši načrt po korakih. Tukaj ne pozabi na kdo bo kaj kdaj naredil_a. Če si sam_a, bo to nekoliko bolj enostavno, če pa delaš v ekipi, poskrbi, da bodo vloge in naloge jasno razdeljene, da vsi razumejo in se strinjajo z načrtom in da vedno obstaja oseba, ki bo odgovorna za to, da preveri, ali je vse narejeno – torej vodja tega (malega) projekta. Zastavi si točen, časovno določen načrt z jasno zastavljenimi nalogami in odgovornostmi. Razmisli o tem, kaj želiš z akcijo doseči in kako boš meril_a svoj uspeh. Na vsakem izmed korakov pa nikoli ne pozabi, da ne rabiš vedeti vsega in če česa ne veš ali ne znaš, ni nič narobe, če to poveš in vprašaš koga drugega, drugo organizacijo ali pa prosiš za pomoč.

Pri načrtovanju ne pozabi na 2 stvari:

• Pogovori se oziroma razmisli o varnosti. Pomisli, da se boÅ¡ verjetno z izpeljavo akcije izpostavil_a. Si na to pripravljen_a? Zamisli si, katera vsa mogoča vpraÅ¡anja te lahko v tem procesu čakajo, kako bi nanje odgovoril_a in kdo vse bo izvedel_a, da to počneÅ¡. Ti je tako ok? Lahko to vpliva nate ali na koga, ki ti je blizu? Preveri, ali je akcija, ki jo načrtujeÅ¡, legalna, ali lahko zanjo dobiÅ¡ kazen oz. kako narediti, da jo lahko izvedeÅ¡ po pravilih. Je v tvoji akciji mogoče, da boÅ¡ naletel_a na nasilje, sovražnost? KakÅ¡ne ukrepe lahko sprejmeÅ¡, da se pred tem zavarujeÅ¡? Naj te razmislek o varnosti ne prestraÅ¡i – z njim se boÅ¡ namreč pripravil_a na to, kar se lahko zgodi in se zavaroval_a oziroma pripravil_a, kako reagirati. ÄŒisto verjetno pa je, da se ti nič od tega ne bo zgodilo.
• Načrtuj tudi evalvacijo. To je pogovor/razmislek o tem, kako je akcija potekala, kaj je bilo dobro, kaj slabo, kako bi jo lahko izboljÅ¡al_a, kakÅ¡ne učinke je imel_a, ali si dosegel_a zastavljene cilje ipd. Ko boste priÅ¡le_i do evalvacije, si najprej vzemite čas, da proslavite to, da vam jo je uspelo izvesti. Pri pogovoru imej v mislih, da marsikatera akcija morda ne bo imela merljivih ali zelo jasnih učinkov. Kar ne pomeni, da nisi dosegel_a ničesar, samo pomeni, da moraÅ¡ drugače pogledati na uspeÅ¡nost akcije, kot si morda navanjen_a. In ne pozabi, že s tem, da si nekaj naredil_a, si veliko dosegla. Bravo! ÄŒe tega ne bi naredil_a, ne bi bilo nič. Tako pa je nekaj bilo.

Za konec pa še ena pomembna stvar, ki jo moraš imeti v mislih skozi celoten proces – motivacija in skupnost. Včasih na ta del nekako pozabimo oziroma ga imamo za samoumevnega in se velikokrat ravno tu zalomi. Če boš akcijo delal_a sam_a, morda ta del ni tako pomemben, vsekakor pa, če si želiš akcijo izpeljati v skupini in če hočeš, da to ne bo vaša edina akcija, je pomembno, da skrbite drug_a za drugo_ega, se pogovarjate, se pohvalite, delite skrbi in misli, preverjate počutje in na splošno delate na tem, da gradite majhno skupnost. Če delaš s skupino prostovoljk_cev, imej vedno v mislih, da je njihov prispevek prostovoljen in da se lahko njene_gove razmere, prioritete ipd. vedno spremenijo in lahko od sodelovanja iz raznoraznih razlogov odstopi. To ni nič nenavadnega in če ni bilo neke zamere ali prepira, si ne jemlji k srcu. Ne glede na vse pa poskrbi(te), da se boste imele_i fino.

Kakšna bo tvoja (naslednja) aktivistična akcija?

Aktivistični tabor smo organizirale_i v sklopu projekta Take Action in your local community!, sofinanciranega s strani US Embassy v Ljubljani.