Vsako leto pride v času Parade ponosa do pogovorov in razprav, zakaj nekoga ne bo na Parado. Ko boste skušale_i prepričati posameznice_ke, naj se vam pridružijo na Paradi, boste slišali bolj ali manj tehtne razloge za odsotnost. Zbrale_i smo nekaj najpogostejših izgovorov in odgovorile_i nanje.

1. Zakaj morate paradirati po ulici? A se je treba izpostavljati?

Parada med štirimi stenami kot izraz civilnodružbenega in političnega boja za pravice in protest proti sovraštu ter diskriminaciji bi bila neopazna in brez vsakršnega smisla. Posamezniki se izpostavljamo vsak dan v interakciji z družbo, Parada ponosa pa je priložnost, da enkrat na leto stopimo skupaj, slavimo dosežke preteklosti, srečamo prijateljice_e, ki jih že dolgo nismo videli in, kar je najpomembnejše, opozarjamo na še vedno prisotno depriviligiranost posameznih skupin znotraj LGBTQI+ skupnosti doma in po svetu!

2. Ne počutim se kot del LGBTIQ+ skupnosti.

Gre za tvoje osebne pravice in sprejetost v družbi. Gre za to, da boš ti osebno imel_a manj težav v soočanju z družbo, kot tudi ostali v skupnosti, ki so mogoče še v slabšem položaju kot ti! Zato se je treba aktivno boriti in emancipirati, kdo drug kot ti se bo s srcem boril_a za tvojo prihodnost? In tudi če nisi LGBTQI+, si lepo vabljen_a na parado: gre za človekove pravice in dostojanstvo, mogoče imaš tudi ti prijateljce in prijatelje ali pa celo sorodnice_nike, ki so LGBTIQ+ in sploh ne veš za njih. Z udeležbo vsi skupaj prispevamo k boljši družbi za vse!

3. Saj že imamo „svoje“ pravice!

Odkar je stopil v veljavo Zakon o partnerski zvezi je to res samo napol. Ne glede na to je katerakoli zakonska ureditev zgolj list papirja, dokler sprejetost LGBTIQ+ oseb in parov v javnosti ne postane resnica. Koliko slovenskih javnih oseb ste doslej videli na sprehodu s svojo_im istospolno_im partnerko_jem?
Poleg tega se LGBTIQ+ osebe še vedno srečujejo z diskriminacijo in so jim vsakdonevno kršene pravice. Med drugim še vedno ni urejene možnosti pravnega priznanja spola, še naprej se sistematično ogroža zdravje transspolnih in interspolnih oseb ter dopušča sovražni govor v javnih ustanovah in s strani nosilk_cev javnih funkcij. Nenazadnje letošnja Parada ponosa odstira površje navideznega udobja in družbenih dosežkov.

4. Obstajajo pomembnejše teme, s katerimi se je potrebno ukvarjati.

Ja, veliko problemov obstaja. Ampak mi se moramo boriti za rešitev svojih problemov, ker nihče drug ne bo prevzel te vloge. Najstnica_nik, ki jo/ga nadlegujejo v šoli, ker se identificira kot LGBTQI+, se ne bo strinjal_a s to idejo, da je pač veliko drugih problemov in nas zato ne briga zanj_o. Sicer pa je ta izgovor tipična logična zmota, ki jo imenujemo zmota relativnega pomanjkanja (fallacy of relative privation). S takim argumentom kaj hitro reduciramo vse probleme človeštva na samo en, „najpomembnejši“ problem. Pa se lahko res vsi strinjamo, katera problematika je najbolj potrebna reševanja? Si predstavljate, da bi vlade imele samo enega ministra, tistega „najpomembenjšega“?

5. Sodeloval_a bi, a me motijo gola telesa in izumetničenost.

Preveri albume preteklih Parad ponosa v Ljubljani. Si opazil goloto? Ne glede na to je za Parado pomembno, da vsakdo lahko pride oblečen, kakor hoče. Prav tako je pomembno, da vsak izraža svoje sporočilo in pogled na problematiko LGBTQI+ oseb, četudi se včasih med sabo ne strinjamo. Velika prednost skupnosti je ravno v tem, da smo zelo raznoliki. Prav z udeležbo na Paradi lahko pripomoreš k temu!

6. Zakaj nimamo tudi heteroparade?

Parada ponosa je proslava in protestni shod v spomin na Stonewallski upor v New Yorku, ki je vzniknil kot odziv na redne nasilne policijske racije nad spolnimi manjšinami. Hetero parade ni, ker policijskih racij proti cisspolnim heteroseksualnim osebam na podlagi spolne usmerjenosti in identitete nikoli ni bilo. Kaj ni to super?

7. Parada je razmetavanje z denarjem.

Tako kot volitve, referendumi, človekove in delavske pravice? Za parado namenimo le peščico vseh sredstev LGBTQI+ organizacij. Večina stroškov Parade je povezanih z obveznimi stroški varovanja, komunale in drugih občinskih storitev. Večina dela pa opravijo prostovoljci.