Če smo prejšnji teden v rubriki Dihtivo razmišljali o svobodi, ki za mnoge na tem svetu še vedno ni nekaj samoumevnega, se bomo tokrat z Gregorjem Brdnikom predali besu, bledenju, jutranji kavi, samorefleksiji in ciganski svirki.
Avtor je sebe opisal kot »klepetavo posledico socialistične vzgoje, interdisciplinarnega izobraževanja in hipijske ustvarjalnosti, ki so mi jo tete rojenice položile že v zibko«. Vabljeni k branju!

RAZ BESNEÄŒEGA NEBA (Gregor Brdnik)

Tvoj krč je zdaj moj krč,
in tema, ki te preganja v sanjah,
polzi med moje rjuhe.

ÄŒakam, da spomin kot sol
neha peči
na moji koži,
na moji duši.

Počakal bom, da me
uspavanka časa
zaziblje v sen
nove realnosti.

Odslej si del mene,
grd madež.
Naj te spere
ta strela raz besnečega
neba.

BLEDENJE (Gregor Brdnik)

In si odšel,
ker so te, kot mlad jesenski list,
odnesle njegove besede.

Pa gledam, kako piha
v tvoj hrbet,
ki so ga objemale moje roke,
močan veter.
In te odnaša.

Blediš. Blediš.
Ko se srečava čez tedne,
se spomniš besed
in dotikov.
Jaz bledim. Bledim.

JUTRANJA KAVA (Gregor Brdnik)

Ko zjutraj krmežljavo
gledaš vame in se
smejiš bahavo,
ker veš, da s tabo hočem še,
me zbode kanček radovednosti
ali boš ostal tudi po jutranji kavi,
ki jo boš gol skuhal v moji stari džezvi.

In ko ostanem sam,
z vonjem kofeina in cigaret,
si ponavljam najino besedno igro,
ki si jo igral, da bi me jezil,
jaz pa sem užival
in se smejal, ko si zmedeno poslušal
poezijo, namenjeno drugemu,
ki je prav tako kot ti
odšel po jutranji kavi,
ki jo je skuhal gol.

ODSEV IN BIT (Gregor Brdnik)

Stati gol
pred seboj.
Odsev in bit,
ko si zreva v
oči.
Z brazgotinami,
poškodovan,
iznakažen,
osamljen med
tisoči drugih.
Golih,
lepih,
neizmerno
prijetnih.
Težko nama gre
premišljen
korak
misli,
ko si zreva v oči,
bit korak pohitri,
vrtiva,
vrtiva,
miže se vrtiva,
se noro smejiva,
griva iskriva,
misel plesniva,
korak zastaja,
manija se ohlaja,
spet stoje zreva si v oči,
to sem jaz in
moja bit si ti.
Včasih, ko se
utrujen,
premražen,
vrne iz plesa,
takrat Odsev
Bit objame,
takrat
trpka
ljubav se vname.

CIGANSKA SVIRKA (Gregor Brdnik)

Znao sam u trenu,
kad si naopako viseči nasmješkao se.
Postalo mi  toliko sveto,
kad si u mom zagrljaju.
Tvoji poljupci donose mir,
a u mojoj glavi svira
divlja ciganska svirka.

Naslovnica: Mike Wilson/Unsplash, cc
Druga fotografija: Brandon Wong/Unsplash, cc
Tretja fotografija: Alex Iby/Unsplash, cc
ÄŒetrta fotografija: Craig Whitehead/Unsplash, cc