Kdaj si se nazadnje testiral_a?

Od 23. do 30. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na HIV s sloganom Testiraj. Zdravi. PrepreÄi. Njen namen je osebe, ki so se izpostavile tveganju za okužbo s HIV-om, spodbuditi k testiranju, zdravstveno osebje pa opozoriti, naj testiranje ponudi pogosteje.
DruÅ¡tvo DIH je Å¡e kako vpeto v dogajanje – skupaj z institucijami in drugimi nevladniki smo že vrsto let aktivni v Komisiji za AIDS Ministrstva za zdravje. Ta ob tej priložnosti izpostavlja, da je takojÅ¡nje testiranje kljuÄno za uspeÅ¡no zdravljenje in prepreÄevanje nadaljnjih okužb.

Najnovejši oglas iz DIH-ove kampanje na enem od ljubljanskih avtobusov
Letos ponovno priÄakujemo nizko Å¡tevilo novih diagnoz
Po podatkih Nacionalnega inÅ¡tituta za javno zdravje približno vsak peti prebivalec, ki v Evropi živi s HIV-om, ne ve za svojo okužbo in približno vsak drugi zanjo izve pozno. Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 1.000 oseb s HIV-om, med njimi jih približno tretjina za svojo okužbo ne ve. NajpogostejÅ¡i naÄin prenosa je z nezaÅ¡Äitenimi spolnimi odnosi, najveÄje breme okužbe pa nosijo moÅ¡ki, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi.
V letu 2017 smo v Sloveniji postavili 39 novih diagnoz okužbe s HIV-om, najmanj po letu 2010, delež zelo poznih diagnoz pa ostaja zelo visok (44 odstotkov). »Tudi v letu 2018 priÄakujemo relativno nizko Å¡tevilo novih diagnoz okužbe s HIV-om in zajeten delež poznih diagnoz. Do 20. novembra smo zabeležili 32 novih diagnoz, od katerih jih je bilo 18 poznih. Za uspeÅ¡no obvladovanje okužbe s HIV-om ostaja najpomembnejÅ¡e spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vkljuÄno s pravilno in dosledno uporabo kondoma med vsem prebivalstvom. Zelo pomembno je tudi prepreÄevanje okužbe s HIV-om z znano uÄinkovitimi ukrepi med moÅ¡kimi, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi,« navaja prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inÅ¡tituta za javno zdravje.
»Predvidevamo, da je nižje Å¡tevilo novih diagnoz okužbe s HIV-om, ki ga beležimo v zadnjih letih, posledica veÄletne sistematiÄne kombinirane preventive, predvsem pogostejÅ¡ega testiranja med moÅ¡kimi, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi, in takojÅ¡njega zdravljenja. ÄŒeprav je Å¡tevilo poznih diagnoz Å¡e zmeraj previsoko, pa je v zadnjih dveh letih nižje kot prej. Dobri rezultati so tudi posledica dobrega sodelovanja stroke, nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev. V okviru nacionalne Komisije za AIDS partnerji sodelujemo pri izvajanju strategije, vlagamo pa tudi v programe nevladnega sektorja, evropske projekte in raziskovalne programe s tega podroÄja,« izpostavlja predsednica Komisije za AIDS in direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec.
Če imate znake okužbe s HIV-om ali spolno prenosljive okužbe, se testirajte
Prof. dr. Mojca MatiÄiÄ iz Ambulante za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja v Ljubljani testiranje na HIV priporoÄa vsem, ki menijo, da bi mu lahko bili kdaj v življenju izpostavljeni, Å¡e posebej moÅ¡kim, ki so kadarkoli imeli spolne odnose z moÅ¡kimi; tistim, ki so kadarkoli imeli spolne odnose z osebo, ki nudi spolne usluge proti plaÄilu; tistim, ki so si kadarkoli injicirali droge; vsem, ki so kadarkoli imeli spolno prenosljivo okužbo ali doloÄene težave z zdravjem, ki lahko kažejo na okužbo s HIV-om. Opozarja tudi na porast okuženih z virusoma hepatitisa B in C ter drugih spolno prenosljivih okužb. ZnaÄilnosti omenjenih okužb lahko preverijo preko aplikacije ASPO. Možnosti testiranja so raznolike.
»Zaupno testiranje na okužbo s HIV-om je dobro dostopno. Na zahtevo pacienta je možno kadarkoli pri izbranem družinskem zdravniku. TakÅ¡no testiranje je najenostavnejÅ¡e in je krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter tako ne za zdravnika ne za testirano osebo ne pomeni dodatnih stroÅ¡kov,« poudarjata prof. dr. Mario Poljak z InÅ¡tituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske Fakultete v Ljubljani in prim. dr. Nena KopÄavar GuÄek z Združenja zdravnikov za družinsko medicino pri Slovenskem zdravniÅ¡kem druÅ¡tvu. Oba izpostavljata, da je delež testiranj pri izbranih zdravnikih Å¡e zmeraj razmeroma nizek ter da pacienti in zdravniki ne bi smeli biti v zadregi, ko je treba zaprositi oziroma ponuditi test na okužbo s HIV-om.

BrezplaÄni DIH-ovi kondomi na Kliniki za infekcijske bolezni v Ljubljani
Anonimno brezplaÄno testiranje na okužbo s HIV-om ter na okužbi s hepatitisoma B in C je na voljo na Kliniki za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja Univerzitetnega kliniÄnega centra Ljubljana vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Testiranje poteka v sodelovanju s InÅ¡titutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Poleg rednega ponedeljkovega termina bo v Äasu Evropskega tedna testiranja, od 27. do 30. novembra 2018, testiranje možno vsak dan od 14. do 15. ure.
DruÅ¡tvo informacijski center Legebitra za moÅ¡ke, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi, izvaja redno tedensko testiranje na HIV, gonorejo, sifilis in okužbo z virusoma hepatitisa B in C s svetovanjem na sedežu druÅ¡tva v Ljubljani in periodiÄno testiranje s svetovanjem v vseh slovenskih regijah. Testiranje v skupnosti, ki ga izvajajo v sodelovanju s Kliniko za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja UKC Ljubljana in InÅ¡titutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske Fakultete v Ljubljani je primer dobre prakse v evropski regiji, ki je bil kot tak prepoznan tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji. V naslednjem tednu bo testiranje na sedežu druÅ¡tva Legebitra potekalo vsak dan. VeÄ podatkov o terminih testiranja je na voljo na spletni strani KAJisces.si.
Testiranje na HIV je na voljo tudi na posebnih testirnih mestih po vsej Sloveniji (ponekod je brezplaÄno, ponekod samoplaÄniÅ¡ko). Seznam je dostopen na spletni strani Ministrstva za zdravje.
Nezaznavno je neprenosljivo
Nevladne organizacije Å KUC, Legebitra in DIH – Enakopravni pod mavrico, ki so aktivne tudi na podroÄju varovanja pravic oseb s HIV-om, opozarjajo, da se le-te znotraj zdravstva sreÄujejo s stigmo in diskriminacijo, pogosto je krÅ¡ena njihova pravica do varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Vse to negativno vpliva na zdravje in kakovost življenja oseb s HIV-om. Strah pred stigmo in diskriminacijo negativno vpliva tudi na odloÄitev za testiranje, kar se kaže tudi v previsokem deležu poznih diagnoz.
»Zdravstveno osebje je dolžno osebe, ki živijo s HIV-om, v skladu z obstojeÄo zakonodajo obravnavati enakopravno, spoÅ¡tljivo, nediskriminatorno in nestigmatizirajoÄe ter spoÅ¡tovati njihovo pravico do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Predvsem pa se mora zavedati, da ima HIV lahko vsak bolnik in da jim tega ni dolžan brezpogojno zaupati, Äe to ne vpliva na nadaljnje zdravljenje. Tisti, ki za okužbo vedo, se zdravijo, koncentracijo virusa imajo pod mejo zaznave, zato okužbe ne morejo prenesti naprej,« soglasno že veÄ let poudarjajo tudi omenjena druÅ¡tva.
Osebe s HIV-om želimo Äim prej odkriti in vkljuÄiti v zdravljenje
Prof. dr. Janez TomažiÄ s Klinike za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja pojasnjuje, da je: »bolezen povsem obvladljiva, Äe jo le odkrijemo dovolj zgodaj oz. Äe jo sploh odkrijemo. V Sloveniji imamo okoli 30 odstotkov oseb z neprepoznano okužbo s HIV-om. Teh oseb ne moremo zdraviti, poleg tega pa lahko Å¡irijo okužbo naprej. MoÅ¡ke, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami dokaj uspeÅ¡no spodbujamo k rednemu testiranju in jih osveÅ¡Äamo o varnejÅ¡i spolnosti. Tiste, ki imajo najveÄje tveganje za okužbo s HIV-om, vkljuÄujemo tudi v dvoletni demonstracijski projekt predekspozicijske profilakse, pri Äemer skuÅ¡amo z zdravili, ki delujejo kot zaÅ¡Äita pred izpostavitvijo, s svetovanjem o varnem spolnem vedenju in rednim testiranjem prepreÄiti tako HIV kot druge spolno prenosljive okužbe.«
»Pomembno je vedeti, da je nezaznavno neprenosljivo. Osebe, ki se zdravijo in imajo laboratorijsko nezaznaven virus v krvi, namreÄ ne prenaÅ¡ajo virusa naprej. Tega veÄina ljudi Å¡e zmeraj ne ve. Problem so predvsem osebe, ki se ne zavedajo, da se obnaÅ¡ajo tvegano ali pa imajo partnerje, ki se vedejo tvegano (ne da bi njihovi partnerji za to vedeli). Vsak bi zato moral premisliti, ali je bil kdaj izpostavljen tveganju. Pomembno je doseÄi sploÅ¡no javnost. Le tako bomo odkrili Å¡e tistih 30 odstotkov, ki okužbo Å¡irijo naprej,« je Å¡e dodal TomažiÄ.
