VIDEO: »Če že uporabljajo droge pri seksu, naj to poÄnejo manj tvegano«

»V Sloveniji nimamo niti ene razkrite osebe, ki bi živela s hivom, v javnem življenju. Mislim, da je zelo jasno, da je v Sloveniji zelo velika stigma, ki to prepreÄuje,« meni Jernej Å kof iz Å KUC Magnusa. Zadnja leta se skupaj z druÅ¡tvom Legebitra in združenjem DrogArt ukvarja s projektom Kemseks, v katerem opozarja na velik problem drog. »Za kaj se droge uporabljajo, kakÅ¡ne nevarnosti lahko iz tega pridejo … SkuÅ¡amo izobraziti ljudi. ÄŒe že uporabljajo droge pri seksu, naj to poÄnejo manj tvegano.«
Å kof se ob tem spraÅ¡uje, kaj je v ozadju vse bolj razÅ¡irjenega kemseksa. »Zakaj mi potrebujemo te droge? Na kaj v nas odgovarjajo, da mi potem to izrazimo? To je v bistvu najpomembnejÅ¡e vpraÅ¡anje in se moramo vzdržati kakrÅ¡negakoli obsojanja in samo ponuditi ljudem možnost svetovanja, ko ga potrebujejo, in da razÄistijo svoje strahove.«
Vabljene_i k branju intervjuja in ogledu videoposnetka (tudi s podnapisi)!
* * * * *
VIDEO: PAMET V ROKE, KONDOM NA GLAVO!, 5. del – JERNEJ ŠKOF
Kaj te pri fantih najbolj pritegne?
To je pa zelo težko vpraÅ¡anje, zelo težko vpraÅ¡anje. Mislim, da ima Äisto vsaka oseba nekaj … Vsaj vsaka oseba, ki me je privlaÄila do zdaj, je imela nekaj zelo unikatnega. Nek magnetizem, ki se mu paÄ ne moreÅ¡ upreti.
Ali je grožnja hiva/aidsa kaj vplivala na tvoje spolno življenje?
Ja, seveda, da je. Verjetno je vplivala tudi na neko veÄjo zadržanost pri raziskovanju seksualnosti kot take. Ja, seveda, da je vplivalo. Strah je bil prisoten in strah Å¡e vedno je prisoten.
Zakaj je aids v Sloveniji še vedno tabu?
Mislim, da v Sloveniji predvsem ne želimo govoriti o tem in si reÄemo: »Joj, kako je fajn«, ampak o tem paÄ ne bomo govorili. Saj se imamo radi in vse je lepo in prav. Iz tega molka izhaja ogromna stigma in zaradi tega si ljudje ne upajo govoriti o tem. V Sloveniji nimamo niti ene razkrite osebe, ki bi živela s hivom, v javnem življenju. Mislim, da je zelo jasno, da je v Sloveniji zelo velika stigma, ki to prepreÄuje.

Kako sta hiv in aids zaznamovala slovensko gejevsko sceno?
Mislim, da sta zelo. To se vidi v kulturi, ki je nastajala. NaÅ¡a kultura je konec koncev zelo povezana tudi z mednarodno kulturo. Tega nekako sploh ne moremo loÄiti. Ogromno je literature o boju s hivom, ogromno je nastalo umetniÅ¡kih del o krizi s hivom, epidemiji aidsa, o tragediji, ki se je dogajala. Seveda je to moÄno zaznamovalo in mislim, da nosimo s sabo vsi geji potem naprej to travmo.
Kaj je kemseks?
Kemseks je po neki mednarodni definiciji uporaba drog pri seksu, predvsem pa uporaba novih drog, kot so GHB, GBL, metilon, metamfetamin, 3MMC itn. Torej neke nove psihoaktivne substance.
Zakaj se je kemseks razširil ravno med moškimi, ki seksajo z moškimi?
SliÅ¡i se, da je to zelo grozna zadeva. Ni tako grozna zadeva. Lahko je, lahko je zelo tragiÄna, lahko pa je Äisto normalno, ker to ogromno ljudi poÄne, pa ne govorim samo o gejih. Treba se je bolj spraÅ¡evati, kaj je tukaj zadaj. Zakaj mi potrebujemo te droge? Na kaj v nas odgovarjajo, da mi potem to izrazimo? To je v bistvu najpomembnejÅ¡e vpraÅ¡anje pri kemseksu in se moramo vzdržati kakrÅ¡nega koli obsojanja in samo ponuditi ljudem možnosti, da se obnaÅ¡ajo manj tvegano. Da imajo možnost svetovanja, ko ga potrebujejo, in da razÄistijo svoje strahove. Tukaj se definitivno prepleta tudi stigma, ponotranjena homofobija. Tukaj je ogromno teh ponotranjenih zadev, ki jih geji nosimo s sabo, Å¡e preden naredimo »comming out«, torej od zaÄetka.

Na katera vprašanja odgovarja kemseks?
PrepriÄan sem, da smo vsi zelo zatravmatizirana bitja, naj si priznamo ali pa ne. Smo tudi zelo moÄna, pogumna bitja in gremo Äez mnogo stvari, skozi katere drugi ljudje nikoli ne bodo Å¡li … Ampak se moramo imeti tudi radi. Na kaj te droge odgovarjajo? Kaj nam te droge dovoljujejo, ko jih vzamemo, da poÄnemo potem? Se lahko sprostimo z njimi? Ja. Ali se lahko sprostimo tudi v navadnem, »normalnem«, »straight« svetu? Ne vem, nisem prepriÄan. Teh vpraÅ¡anj je ogromno. Na ta vpraÅ¡anja iÅ¡Äemo odgovore v tem projektu.
Te je bilo kdaj strah, da bi se okužil z virusom hiv?
Moram reÄi, da je bilo po eni strani kar straÅ¡ljivo v smislu spolnosti, ki je reducirana na medicino. Velik del spolnosti v Å¡oli se je vrtel predvsem okoli bolezni, možnih okužb in slabih stvari, ki lahko pridejo potem iz tega. ÄŒe pogledam na drugo plat – kjer je pa seks, ki mora biti nekaj zabavnega, da paÄ uživaÅ¡ v seksu –, je kar velik razkorak med tema dvema poloma.

KakÅ¡en je tvoj odnos do zaÅ¡Äite, preventive?
Mislim, da smo naredili ogromne korake v preventivi, tudi v ozaveÅ¡Äanju o življenju s hivom. Nasploh so priÅ¡le tudi te nove raziskave, npr. kampanja, ki se ji je Å KUC Magnus pridružil: Nezaznavno = Neprenosljivo oz. po angleÅ¡ko Indetectable = Intransmisible. Ogromno je narejenega na preventivi, ki je moÄno omajala stigmo, ki je prisotna pri hivu in gejih, seveda.
Imaš kakšen nasvet za mlade?
Kar bi priporoÄil mladim, je, da jih ni strah in – pri vseh teh znanstvenih dognanjih, pri katerih je zdaj znano, da tisti, ki so na terapiji in se držijo terapije, ne morejo prenaÅ¡ati virusa hiv naprej – da naj se ne bojijo, ampak naj se tudi redno testirajo. (L. P., A. Z.)
Preberite tudi:
VIDEO: »Svojega partnerja moraš vprašati, ali je morda hiv-pozitiven«
VIDEO: »Aids je povzroÄil obrat v desno, ki Å¡e vedno traja«
VIDEO: »Abstinenca riziÄnih spolnih odnosov je malo za lase privleÄena«
VIDEO: »Mladi naj pazijo nase in naj ne priÄakujejo, da jih bodo Å¡Äitili drugi«
Prispevek je nastal v sklopu projekta Pamet v roke, kondom na glavo, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje, Mestne obÄine Ljubljana – Oddelka za zdravje in socialno varnost in FIHO.
