Zgodbe LGBT+ odraslih v svetu otrok

Zgodbe LGBT+ odraslih v svetu otrok
Pogovarjala sem se s tremi LGBT+ osebami, ki se v svojem osebnem življenju in/ali strokovno sreÄujejo z otroki (tudi v interakciji z odraslimi). Sogovornica Michelle je socialna delavka, ki se je z otroki in starÅ¡i sreÄevala pri delu v trgovini s copati in trgovini z igraÄami, sogovornica Ana je biseksualna mama dveh otrok, sogovornik Tim je transspolna oseba, ki dela z otroki z motnjami v duÅ¡evnem razvoju. V svojem vsakdanu raziskujejo raznolike naÄine, kako se na vsebine povezane s spolom in spolno usmerjenostjo odzivati, kako jih odpirati in kako se o njih pogovarjati. In predvsem, kako se o njih pogovarjati z otroki.
Bledenje otroških barvitosti
“MlajÅ¡i ko so bili, bolj so bili odprti za razliÄne strani. Ne glede na spol, so zbirali raznolike barve copat. Od osnovne Å¡ole dalje stari otroci so samoumevno zavili bolj k stereotipnim barvam. Niso bili tok odprti, da bi fant vzel rdeÄe copate, bog ne daj. Med tem ko mlajÅ¡i, so z veseljem gledali tudi roza, oranžne, bleÅ¡ÄeÄe in tako dalje. Pri fantih je bilo to veliko bolj opazno, ker Äe je punca izbrala modre copate, ali pa Ärne, ni mislila, da mora roza vzeti. Pri fantih pa kar avtomatsko zavil k “moÅ¡kim barvam”. (Michelle)
Z odraÅ¡Äanjem ne upada zgolj odprtost do raznolikosti, temveÄ tudi dostopnost do raznolikosti.
“Velika slabost, ki sem jo videla je, da veÄje, ko smo imeli copate (ker imajo moÅ¡ki obiÄajno veÄjo nogo), vedno manj barve je bilo na voljo. Samo rjavi, modri, Ärni, sivi, mogoÄe kdaj kakÅ¡na oranžna vmes, ampak redko kdaj.” (Michelle)
Na (trgovinskih in tistih miselnih) oddelkih za punÄke raznolikosti sploh ni. Pa tudi praktiÄnosti ne.
“VeÄino oblaÄil za otroka sem dobila, od tega je bilo 90% roza, vijoliÄno, mogoÄe kej rdeÄe, mogoÄe kej belo, sem pa tja kkÅ¡na druga barva. PunÄkasto v tri krasne. Ene stvari sem dala sam stran, ker bog pomagi. Ne razumem tega za majhne otroke. Kot prvo njih ne briga, kako so obleÄeni, kot drugo dojenÄki ležijo, bolj ali manj se valajo, plazijo, kobacajo. Ne razumem poante, zakaj bi dojenÄka oblaÄila v oblekco, v krilce, sploh tok mejhnega. Moja mami je kupla za mojo hÄerko. Enkrat sem jo oblekla in ji nato oblekla bodi. Jaz sem praktiÄen Älovek in se mi zdi popolnoma brez pomena, da bom svojega dojenÄka oblaÄila v obleke. Spol ga ne definira. Nima nobene veze. Razen kadar jo umivam, je popolnoma nepomembno, katerega spola je.” (Ana)
“Razumm ko hoÄejo svoje otroke lepo obleÄt, uredu, jaz tudi rada lepo obleÄem in da je Äista, ampak tudi da je meni praktiÄno. Saj jo tudi oblaÄim v malo bolj nevtralne barve, sem ji kupla modro srajÄko, itak Äe hoÄeÅ¡ kupiti kul stvari morÅ¡ iti na fantovski oddelek. na punÄkastih je vse roza. In ni praktiÄnih stvari dost.. Ne vem, a ji je res vÅ¡eÄ ta barva al ker majo druge punÄke roza stvari.” (Ana)
Kupovanje barvic za že pobarvane pobarvanke.
“Otroci so priÅ¡li, primer, da je hotel zbrati barvo, ki naj nebi predstavljala spola, katerga nej bi on bil, in je starÅ¡ rekel, da take barve ne bo imel, ker to so punÄkasti copati ali to so fantovsko copati. Prov te izraze so uporabljali. Se spomnim tud enga primera, ko je ena punca, 10 stara, hotela imeti Ärne copate in je mami ful zatežila, da ne bo imela Ärnih, nej se bolj punÄkasto oblaÄi, da ima že tko vse Ärno. Pol pa nisem mogla bit veÄ tih, pa sem rekla: “Men se pa niÄ ne zdi narobe, Äe ona želi imet Ärne copate, naj si izbere nekaj, kar bo rada nosila”. Pa ni mama niÄ bed name reagirala, da sem se vmeÅ¡avala, je pa rekla “ma ne, Ärna je tok fantovska barva, taka temaÄna”. Potem sem pa jaz rekla: “ÄŒrna pa res ni fantovska barva. Ni fantovskih pa ni punÄkastih barv, vsak zbere, kar mu je vÅ¡eÄ.” Potem je pa mama Å¡e zmer tok Äasa naprej najedala, mene itak ni posluÅ¡ala, nje tudi ne, potem pa je punÄka zbrala rdeÄe.” (Michelle)
“Med igraÄami za otroke je na voljo veliko zadev za kuhanje (noži, sadje). Ena od zadev je tud set za Äajanko. PriÅ¡la je ena mamica, ful skulirana je delovala, in je rekla da za otroka kupuje set za kuhat, pa da bi imel on za Äaj delat. Sem ji pokazala to za Äajanko, ki je bila take turkizne vijoliÄne barve (Å¡alÄke in ostalo). Rekla sem, da je ta ful dober, naj to vzame, pa ona reÄe: “Ja bo pa to mal problem zarad barve.” Pa jaz: “A ne mara teh barv?” Pa ona da ne, ne, ni to problem, ona nima problemov s tem kakÅ¡ne barve otroku kupuje, problem je v tem, da je enkrat soseda prijavila na CSD, ker je otroku kupila pripomoÄke za kuhanje v roza barvi. Zdaj ful pazi, kaj kupuje otroku, zaradi družbe. In da ji je ful žalostno to. Zmeri mu da ful prosto izbiro, ampak premisli, kam bo Å¡el kako obleÄen.” (Michelle)
“Stereotipno prepriÄanje je bilo tudi, da so kuhinja in pripomoÄki namenjeni samo punÄkam, da to ni igraÄa za fante. Že v mejhnih letih to spodbudi, da se stereotipne vloge razdeljujejo. Veliko je bilo takih primerov, ko so starÅ¡i nekaj veÄjega hoteli kupiti, in sem velikokrat predlagala kuhinjo, ne glede na spol otroka, ker se ful prek tega nauÄiÅ¡ in ful spodbuja domiÅ¡ljijo in res je top zadeva, in so bile miljonkrat reakcije: “Ne ne, naÅ¡ otrok je fant.” in jaz “Ja nÄ hudga, sej to je igra. Prek igre se bo raznih stvari nauÄil. sicer pa bo enkrat tud on mogu kuhat, Äe ne druzga”. In oni “Ne ne, da oni bi rajÅ¡ kej za Å¡raufat”. Tega je bilo ful velik. Bog ne dej kupt igraÄe za otroke, k niso vezane na spol. Bog ne dej, da bi punÄki kupili Å¡raufe, Äeprov te Å¡raufi so namenjeni razvijanju motorike, ne temu, da bo Äez 20 let dejansko delala v avtomehaniÄni delavnici, al ne vem kaj so razmiÅ¡lal. Dvomim da tudi te igre vplivajo kaj bodo otroci Äez 20 let v življenju delali.” (Michelle)
“Gleda tudi risanke, ki niso samo za punÄke, samo poniji. Ful ji je vÅ¡eÄ ena risanka z reÅ¡evalnimi vozili: policiski avto in gasilski kamjon, to sta fantka, potem je reÅ¡evalno vozilo ki je roza in je punca, potem je Å¡e helikopter, ki je fantek. Policist in gasilec sta moÄna in pogumna, ona je pa pametna in prijazna. V eni epizodi delajo izpit iz izgorskega reÅ¡evanja, kjer ona ne more, ker ni dovolj moÄna. Ampak hÄerki je najbolj vÅ¡eÄ policist, tako da to je dobro. (smeh) Risanke sicer ne razume, ker je v angleÅ¡Äini, razume pa katerega spola so, kar je bizarno, ker so avti. So liki, ki niso ljudje, pa jih naredijo, da veÅ¡, katerega spola so. Imam ene par starih knjig, ljudske zgodbe, ki jih želim prebrat otroku, ampak je tok grozno, da ti ne znam povedat. Meni je tako težko to brat, ona zelo rada posluÅ¡a, ampak je res težko brat. Na zaÄetku sem brala tako, kot je, potem sem pa dojela, da mogoÄe ni najbolÅ¡e. Potem kar spremenim al pa ne preberm teh zgodbic. Na neki toÄki ji bom pa razložila. Mislimo, da ne otroci ne razumejo, ampak razumejo.” (Ana)
Prebarvanje pobarvanih pobarvank
“Fantje so hoteli imeti rdeÄ kolo, in po tem mame: pa a boÅ¡ res rdeÄega? Pa ne zaniÄevalno, ampak tako zaskrbljujoÄe. Potem pa sem jaz komentirala: “Sej rdeÄ kolo je kot rdeÄa strela, kot iz filma Cars, kjer je avto rdeÄ in je najhitrejÅ¡i.” in potem so in otroci in starÅ¡i napalili na to.” (Michelle)
“Jaz ne loÄujem glede na pripisan spol, kako se igrat, z dejavnostmi in igraÄ ne gledam na tak naÄin, ampak glede na otrokov interes. Imam punÄko, ki se rada igra z vlaki, traktorji. Fantka, ki vzame roza grad, ki je zaznamovan kot igraÄa za punÄke. Ne zdi se mi sporno, naj se vsak otrok igra s tem, kar mu je vÅ¡eÄ. S tem, ko eni to prepreÄujejo ali vsiljujejo neki drugega, ubijajo otroÅ¡ko ustvarjalnost. Otroku daÅ¡ sporoÄilo, da ni ok, Äe se igra z neko igraÄo, on pa ne razume, zakaj se more igrat s tem, Äe hoÄe barbi grad. Pri meni imajo veliko svobode glede tega in izbiranja barv. Vedno si lahko izberejo katero barvo želijo, ko barvajo, Äe ni ravno usmerjeno, Äe ni glih jesen in jesenske barve.” (Tim)
“Na neki toÄki sem prepovedala vsem družinskim Älanom, da kupujejo roza stvari. Malo so zavijale z oÄmi, ker to delajo babice in teta, tri ženske, dedek ji pa kupi z veseljem vse ampak ga zares ne briga. Se je pa izkazalo, da hÄi tudi hoÄe vse roza in jaz malo požrem in kupim roza.” (Ana)
“Sodelavke so Å¡e zmeri strogo usmerjene. ÄŒe jih vpraÅ¡am, zakaj je tok pomembno, reÄejo: “tak paÄ je”. Ja ne, ni, vpraÅ¡aj jih, kaj hoÄejo imeti. NauÄene so tako. Kadar zaÄnejo s tem, izhajam iz sebe in svoje skupine otrok. Jaz se svojim otrokom pustim igrat s Äimer se želijo. S tem Å¡e spodbujam njihovo možnost izbire in to da imajo kontrolo nad svojim življenjem. To lahko apliciraÅ¡ v vsakdanjem življenju, ko deliÅ¡ bonbone: katerega boÅ¡? ÄŒe so roza za punce in modri za fante, otroku vzameÅ¡ barvo, vzameÅ¡ mu izbiro. Ne morÅ¡ dat izbire, potem pa je tukaj vzet.” (Tim)
“Imela sem fantka, ki je priÅ¡el z mami, bil je 1. ali 2. razred osnovne Å¡ole, star 6, 7. PriÅ¡la sta kupovat copate. Za to starost je veliko barv na voljo. Zagledal je srebrne bleÅ¡ÄeÄe copate, se zagledal vanje, rekel, da jih zelo želi, da waw, da to hoÄe imeti. Mami je najprej vpraÅ¡ala: “A bi res rad imel te SREBRNE bleÅ¡ÄeÄe copate?” Ni rekla zaniÄevalno, ampak preseneÄeno. Rekel je da mu je ful vÅ¡eÄ, hoÄe take k se svetijo. Jih proba in reÄe, da jih hoÄe vzet. Edina stvar, ki mu je mami rekla je: “Samo, da jih boÅ¡ res nosil v Å¡oli!” To je edina stvar k mu je rekla!” Ko se je Michelle ganjeno odzvala na moment, je mama dodala, da je njej Äisto vseeno, kaj njen otrok nosi, važno, da se dobro poÄuti in potem tudi rad nosi, kar kupi.” (Michelle)
MolÄanje ne zatre radovednosti, zatre otroka
“Enkrat je hÄerka rekla, da fantje ne smejo imeti pobarvanih nohtov. Pa sem rekla, da seveda da lahko. Eni fantje imajo pobarvane nohte. Probam razložiti na ta naÄin, ki se mi zdi zanjo razumljiv. Marsikaj, kar se mi je zdelo prej nemogoÄe razložit, recimo da lahko eni fantje nosijo krila, da imajo ene punÄke lulÄka. S tem njenim jezikom, Äim bolj enostavno. NaÄeloma sprejema, ene stvari so ji Äudne in jih ne razume ampak niÄ ne komentira. Je pa ena stvar, ki sem razmiÅ¡ljala, da nikol ni podvomila, Äudno gledala al pa vpraÅ¡ala karkoli v zvezi s tem, da sem prej bila z moÅ¡kim, zdaj sem pa z žensko. Zdaj me Äaka, ko se bova zaÄeli pogovarjat o družinah pa jih bodo v Å¡oli zaÄeli predstavljat. Me zanima, kako bo. Vseeno mislim, da ne bo drugaÄe, ker bo predstavljala mene in oÄeta. Tudi tako naju dojema. Me pa zanima kako bo z mlajÅ¡o, ko bo dovolj velika, kako bo si predstavljala družino. Poznala bo realnost, da živi in z nama in z njim.” (Ana)
“Jaz v službi nisem Äist out. Eni otroci sploh ne razumejo toliko razlik med spoloma zaradi motnje v duÅ¡evnem razvoju. Tisti, ki porajtajo, pa spraÅ¡ujejo kaj sem jaz. Meni ni pomembno, kaj otroci mislijo, ker so otroci, ki se ukvarjajo s Äisto drugimi stvarmi, kot da bi razmiÅ¡ljali o spolu. Malo viÅ¡je intelektualno so zelo usmerjeni v to, kaj je za fante in punce, ker so uspeli podležt binarnemu Å¡olskemu sistemu in se tega že iz vrtca nauÄili. Z vidika avtizma, ki imajo radi pravila, jih to ziritira. Potem me konstantno spraÅ¡uje, ker podoba ne gre skupaj s tem, da je punca. To paÄ ne more biti punca. Glede na situacijo precenim, koliko grem v razlago, ker iti razlagat kvir teorijo ne gre, ker ne razumejo. Najprej povem, da se punce razliÄno oblaÄijo, da nismo vsi enaki, ker jim je to bližje in bodo hitreje to razumeli, kot Äe greÅ¡ na neke “se vsi ljudje ne poÄutijo kot fantje ali punce”, ker je to abstraktna zadeva za razumet za nekoga, ki ima 6 let in težjo motnjo v duÅ¡evnem razvoju. Pri neverbalnih uÄencih z MDR tudi težje ugotovim koliko razumejo neke koncepte, zato ker se težje komunikacijsko izražajo.” (Tim)
“Intelektualno bolj razviti imajo veÄ vpraÅ¡anj in se želijo o tem pogovarjati, ravno tako, kot otroci v OÅ , ki so ful zgovorni. ÄŒe jim ti negiraÅ¡ pogovor o tem, s tem ne narediÅ¡ nobenega progresa, ker jih bo Å¡e naprej zanimal, forever. In bodo rabli in spraÅ¡evali, dokler ne bodo priÅ¡li do dokonÄnega odgovora. Zdej pa odvisno, kako se bo pristoplo. Ali bojo zatiral, da to ni ok in ni normalno ali pa odprto Å¡li v te teme. Jaz pri mlajÅ¡ih pri uÄenju izhajam iz njihovih družin. ÄŒe ima otrok dve mami, se izhaja iz tega: on ima dve mami. Nimam slabih izkuÅ¡enj, da bi jim bilo to kej Äudno, ker so bolj odprti, ker jih družba ne uspe tok pokvarit. Njim je vseeno, kaj si in kdo si, samo da si ready za igre.” (Tim)
“Jaz vidim, da sm ful bolj pozorna na te teme, ful bolj mi je pomembno kako razložim in da ji razložim. In tud jaz o tem razmiÅ¡ljam in kot starÅ¡ morem, ker ni dovolj knjig, v katerih bi lahko videla reprezentacijo vseh spolov, družin, odnosov, vsega, kar se tiÄe LGBT+ tem. Tudi izven tega: rase, invalidov. Tega je ful malo in starÅ¡i, ki so na voziÄku in imajo otroke, verjetno berejo tud kkÅ¡ne take knjige in se potrudijo najti, namesto, da bi to že bilo povsod v vseh risankah bolj raznoliko, da otroci vidijo, da to obstaja in da ni nÄ nenavadnega. Da je. Ko so imeli v eni skupini v vrtcu v skupini otroka s posebnimi potrebami, so ga drugi sprejeli tko, kot je, ker je to realnost in jim je to normalno. Si mislim, Äe vidijo starÅ¡e, ki so razliÄni, da bo isto: moja soÅ¡olka ima dve mamici. PreveÄ se skriva te teme. Tudi v kurikulumu, ne samo knjigah pa filmih.” (Ana)
“Niti ne rabijo imet tematski dan o teh temah, ampak moja hÄi, ko je bila v vrtcu, so jim sprintali pobarvanke. PunÄke so vzele unicorne, fantje so barvali traktorje. (moment tiÅ¡ine) Lahko bi pa sprintali osebo na invalidskem voziÄku. Ne rabim, da se vzgojiteljica z mojo hÄerko pogovarja o ne vem Äem. Razumem, da tega ne morejo v vrtcu, lahko pa z nekimi malenkostmi, ki niso “in your faceâ€, barvajo družino in majo razliÄne liste in si zberejo in vidijo neko raznolikost. S tem bi se dalo ful narediti. Tudi, Äe si ne zbere takÅ¡ne pobarvanke, lahko bo videl, lahko bo vpraÅ¡al. Ni prisile. In pozornost na besedah: da ne reÄejo punÄke ali fanti, ampak osebe. Izobraževat je treba zaÄet. S skrivanjem ne bomo naredili niÄ dobrega nikomur. (Ana)
“PunÄke se pa tko ne obnaÅ¡ajo.” Ne, ljudje se tko ne obnaÅ¡ajo.
Situacije so, s kom se bodo držali za roke. Ne rabijo se skos držati fantek – punÄka. Tudi kar se tiÄe objemov, moramo dost ustavljat, sploh zaradi korone, ampak ful drugaÄe reagirajo, Äe starejÅ¡i fant objame fanta, kot Äe punco. Razloži na enak naÄin. Objame lahko samo, Äe vpraÅ¡a in dobi pritrdilen odgovor. Ne pa da “si že tako velik, ne morÅ¡ fantov objemat”. Punc pa tud ne, ker ni primerno. ÄŒe fant fanta objame je ne, namesto da se vpraÅ¡a. Pri punci se vpraÅ¡a. Ni prostora da bi o tem govoril. Sodelavka je rekla, da opaža pri starejÅ¡ih, da so LGBT+, ampak je problem, da se jim nikol ni ponudil prostor o tem se pogovarjati. Ona se proba o tem pogovarjati, a ko se o tem pogovarjaÅ¡ Å¡ele ko so stari 25, je veliko stvari zamujenih in ponotranjenih fobij. Kot je nam težko, je njim Å¡e težje, ker imajo omejeno komunikacijo. Kar se seksualnosti tiÄe obstaja najprej stereotip, da so aseksualne osebe, potem pa da so strejt. So lahko tudi aseksualne osebe, ampak ne nujno, zdej je pa treba razbiti Å¡e stereotip, da so strejt. (Tim)
Js sm dostikrat mamo sliÅ¡ala “punÄke pa ne rigajo naglas” in otroci Å¡e nimajo tega filtra, da morjo potiho rigat in prdet. Zakaj? Ali pa “punÄke se pa tko ne obnaÅ¡ajo”. NE, ljudje se tko ne obnaÅ¡ajo. A Äe je fantek, bo pa lahko naglas rigal ali pa zaloputnil z vrati, sej ni važno. Ali pa ne vem, punÄke ne smejo igraÄke vržt v ihti, fantje pa lahk. (Ana)
Ne zavedamo se. ÄŒe nisi pozoren, Äe nimaÅ¡ nekega fokusa, ki ti je pomemben, ne opaziÅ¡ teh stvari. Ne opaziÅ¡, da to delaÅ¡. PunÄke morajo biti prijazne, se ne smeÅ¡ jezit. In risanke, marsikdo ne opazi. Pujsa Pepa, ful luÅ¡tna risanka in se igrajo, samo paÄ tud te spoli majo kakÅ¡no dobro foro. Vedno oÄe vozi avto, pa vedno mama kuha, pa sta oÄe in mati. Malenkosti, ki ti povedo, da fantje imajo dinozavre, punÄke pa pliÅ¡aste igraÄe. To so malenkosti, ampak otroci to vidijo in to je njihov model. ÄŒe se nobena punÄka v risanki ne igra z avti, se tud ona ne bo. ÄŒe fantki nikjer ne vidijo nobenega moÅ¡kega s pobarvanimi nohti, valda si ne bodo barvali nohtov. MogoÄe si bodo, ker se jim bo zdel to ok in bodo starÅ¡i rekli, da ne, ker si fantek. Malenkosti, ki jih ne opaziÅ¡, so ful pomembne in ful loÄujejo. Ponavljajo ta vzorec. PunÄke so pridne, se uÄijo, so delovne, so pametne. Fantki so pa podivjani, pa so bolj za tehniÄne stvari. Otroci vidijo, tudi Äe mi ne. (Ana)
Spraševala Teja Bakše
