Nina, Rusija

V Sankt Peterburgu, od kod prihaja, se je organizacija starÅ¡ev ustanovila leta 2010. “Po predstavi filma Molitev za Bobbyja na festivalu LGBT filmov Rama ob Rami je moderator pripovedoval, kako takÅ¡na gibanja delujejo v drugih državah Evrope. Izmenjali smo kontakte in se začeli srečevati.”

Mislili so, do bodo pomagali sebi, ampak se je izkazalo, da so pomoči najbolj potrebni otroci. “K nam prihaja veliko mladih, ki se hočejo pripraviti na razkritje, se pogovoriti z drugimi starÅ¡i, ki so se jim otroci že razkrili.” Sovražni homofobni komentarji, jeza in agresija v medijih so za Nino vsakdanjik. “Vsako leto 1. maja smo hodili na parado skupaj z drugimi demokratičnimi organizacijami, tam smo imeli svoje mavrično mesto. Letos nismo Å¡li, ker ni več nobenih demokratičnih organizacij. Å tevilni, ki se so pojavili, so končali v zaporu. Med njimi je bil moj sil Valerij. Ima težko življenje, ampak je srečen. Govori mi: ‘Nima vsak sreče se ukvarjati s tistim, kar ga veseli, meni pa je to uspelo’.”

Kadar Klub StarÅ¡ev prijavi kakÅ¡en projekt v mestu, že vedo, da bodo dobili zavrnitev. Torej letos niso prijavili flash moba, ki so ga vseeno izvedli in pripravili sami. “Imeli smo plakate s geslom: ‘Ljubimo naÅ¡e otroke’. Tole je naÅ¡e sporočilo.”

Vir: Kiedyś była homofobką, dziś wspiera córkę lesbijkę

Fotografija: Luka Łukasiak