S projekcijo slovenskega filma Posledice v ljubljanskem Kinodvoru se bo v soboto zvečer tudi uradno začel že 34. festival LGBT-filma. Letos si bo mogoče ogledati kar 26 dolgih in 13 kratkih filmov, ki prihajajo iz 27 držav. Osrednji program se bo odvrtel med 25. novembrom in 1. decembrom v Slovenski kinoteki.
»Kot vsako leto bodo nekateri filmi ponovljeni še v Kopru, Mariboru, na Ptuju, v Bistrici ob Sotli, Idriji in tudi v Trstu. Off program bo potekal v klubskih prostorih na Metelkovi,« so sporočili iz Društva ŠKUC.

Najstarejši tovrstni festival v Evropi so prvič priredili konec aprila 1984 v Ljubljani, poimenovali pa so ga Festival Magnus: Homoseksualnost in kultura. »V tednu dni so se poleg razstave in predavanj v Galeriji Škuc in v Križankah odvrteli tudi filmi Fassbinderja, Friedkina, Lamberta, Praunheima in drugih. Šlo je za prvo javno prezentacijo homoseksualne kulture ne samo v Jugoslaviji, temveč na celotnem področju Vzhodne Evrope,« se spominjajo na društveni spletni strani.
Filmski festival se je nato pod različnimi imeni selil na druge lokacije, tudi v Cankarjev dom in Kapelico, dokler se ni z imenom Festival gejevskega in lezbičnega filma ustalil v Slovenski kinoteki. Leta 2014 je bil zaradi razširitve tematskega polja preimenovan v Festival LGBT-filma.

Eva in Candela, kolumbijski film (režija: Ruth Caudeli), foto: Youtube

Letošnji festival zaznamujejo raznolike zgodbe z vseh koncev sveta, ki še vedno velikokrat opozarjajo na nasilje nad LGBT+ skupnostjo. Filma Sidney in prijatelji_ce ter Rafiki govorita o nasilju nad lezbijkami, geji, transspolnimi in interseksualnimi osebami v Keniji. Kličite jo Ganda opiše pretresljiv umor transspolne prostitutke, ki jo ubije ameriški marinec, in opozori, kako za tovrstne zločine velikokrat nihče ne odgovarja. Zaključni film festivala, Zgrešena vzgoja Cameron Post, kot tudi drugi ameriški film, Freak Show, pa kažeta, da tudi na Zahodu, posebej v posttrumpovskih ZDA, LGBT+ osebe niso vedno vključene v ideje demokracije in svobode.

»Niti ni vse dobro v naši regiji: slovenski film Posledice in kosovski Poroka razkrijeta težo homofobije in mačizma, ki imata za glavne like nepopravljive posledice. A hkrati nam letošnje podobe LGBT+ skupnosti nudijo upanje, barvito raznolikost življenja in potencial srečnih koncev: Carmenin Lola govori o lezbični ljubezni v konservativni romski skupnosti, Rafiki o ujetosti v patriarhalni kenijski družbi, Kdo bo shranil rože in Dedinji o revščini starejših članov LGBT+ skupnosti. Ti in drugi našteti filmi, vsi ponujajo like, ki se ne vdajo pod težo nasilja in revščine, temveč si zamišljajo in delujejo v smeri drugačne prihodnosti,« so poudarili na ŠKUC-u.

Posledice, slovenski film (režija: Darko Štante), foto: Temporama

V času festivala bosta potekali tudi dve delavnici, kritiška pod vodstvom Jasmine Šepetavc (v sodelovanju z društvom filmskih kritikov FIPRESCI) za bodoče filmske kritike, druga pa scenaristično-filmska, pod vodstvom Maje Weiss in Suzane Tratnik. V okviru slednje bodo v soboto, 25. 11, ob 11h izvedli tudi javno avdicijo za nastop v celovečernem igranem filmu Ime mi je Damjan.

Festivalsko dogajanje bodo tudi tokrat popestrile_i gostje iz tujine. V Slovenski kinoteki boste lahko že v nedeljo, 25. 11., podrobneje spoznale_i švicarskega režiserja Marcela Gislerja, ki bo predstavil svoj film Mario.
Vzhajajoči nogometni zvezdnik Mario se zaljubi v Leona, ki je prišel iz Nemčije v Švico trenirat nogomet. Ko se razširijo govorice o njuni zvezi, ju vodstvo kluba opozori na potrebno »diskretnost«. Mariu predlagajo, naj poskrbi za svojo športno kariero in si raje omisli »lažno« dekle.

Mario, švicarski film (režija: Marcel Gisler), foto: Youtube

V sredo, 28. 11., boste izvedele_i več o Cesareju Furesiju, režiserju prisrčnega italijanskega filma Kdo bo shranil rože?
Ostareli Gulio Santelia je upokojeni odvetnik, ki je poklicno življenje preživel ko igralec pokra. S hčerko Valerio se nista nikoli razumela, obožuje pa ga njen sin Marco, ravno tako navdušen nad pokrom, čeprav še zdaleč ne tako uspešen kot dedek. Gulio je obubožal, kar skriva pred umirajočim partnerjem Claudiom, kateremu vsako jutro prinese svežo vrtnico. Kmalu pa se bo moral zaradi spleta okoliščin znova zateči k pokru.

Kdo bo shranil rože?, italijanski film (režija: Cesare Furesi), foto: Youtube

Dan pozneje, 29. 11., na festivalu LGBT-filma pričakujejo tudi Blerto Zeqiri, režiserko izjemnega kosovskega gejevskega filma Poroka.
Anita in Bekim se pripravljata na skorajšnjo poroko, njuni dnevi so prežeti z načrtovanjem in s tradicionalnimi družinskimi srečanji. Ko se iz tujine nepričakovano vrne Nol, nekdanji Bekimov skrivni ljubimec, se stvari zapletejo. Nol še ni pozabil Bekima, ta pa ostaja neodločen. Na poroki se prikaže tudi pijani Nol, kar povzroči veliko napetost. Nenavadni ljubezenski trikotnik se začenja razodevati in vsi vpleteni bodo morali sprejeti odločitve. Po režiserkinih besedah je istospolna ljubezen na Kosovu sodobna tragična zgodba o Romeu in Juliji.

Poroka, kosovski film (režija: Blerta Zeqiri), foto: Youtube

Naslednjo soboto, predzadnji dan festivala, pa ne zamudite pogovora z Michèle Collery, režiserko filma Jean Genet – zaljubljeni jetnik.
Septembra 1982 se je pisatelj Jean Genet srečal z masakrom v palestinskih taboriščih Sabra in Šatila v Bejrutu. Pod vplivom videnih grozot je po dvajsetletnem premoru napisal politični članek Štiri ure v Šatili, kmalu zatem pa še delo Zaljubljeni jetnik. V slednjem se spominja političnih spopadov ob sodelovanju s Črnimi panterji in palestinskimi fedaini. Dokumentarni film oriše Genetovo poetično in politično pot od sedemdesetih do njegove smrti leta 1986.

Zagotovo več kot dovolj razlogov, da tudi vi obiščete 34. festival LGBT-filma.
Prijazno vabljene_i k ogledu! (A. Z.)