Potem ko sta ga decembra potrdila oba domova parlamenta, je v Nemčiji z novim letom začel veljati zakon, po katerem lahko nemški državljani na osebnih dokumentih poleg moškega in ženskega izberejo tudi »tretji« spol. V rojstnem listu je odslej poleg moškega in ženskega spola navedena še kategorija »različen« za interspolne ljudi, ki nimajo jasno definiranih spolnih organov ali imajo tako ženske kot moške spolne organe.

Nemško ustavno sodišče je po poročanju novinarskih agencij že leta 2017 ugotovilo, da obstoječa zakonska ureditev diskriminira interspolne osebe. Vladi je tako naročilo, naj zakon o registraciji spola, ki je predvideval le izbiro moškega ali ženskega spola, čim prej ustrezno spremeni.

Vladni zakonski predlogi so bili že od prve predstavitve avgusta lani tarča številnih kritik, še posebej Nemške lezbične in gejevske zveze ter stranke Zelenih. Najglasnejšega nasprotovanja je bila deležna konservativna določba, da je vsaka sprememba v rojstnem listu mogoča le z zdravniškim potrdilom. Sporni člen so skozi pogajanja v pristojnih odborih nemškega parlamenta malce omilili.

Lezbično in gejevsko zvezo je ob tem še posebej razočaralo, da zakon pri določanju spola upošteva zgolj fizične znake. Član uprave zveze Henny Engels je opozoril, da spol osebe poleg njenih fizičnih znakov »določajo tudi družbeni in psihološki dejavniki«.

Na svetu je po podatkih Združenih narodov interspolnih med 0,05 in 1,7 odstotka vseh prebivalcev. Včasih je interspolnost očitna že ob rojstvu, v nekaterih primerih pa se pokaže šele v puberteti. Nemčija je z novoletno uvedbo »tretjega« oz. »različnega« spola sledila podobnim zakonskim rešitvam Avstrije, Avstralije, Nove Zelandije, Indije, Kanade in Portugalske.