Ob Svetovnem dnevu AIDSa: »USTAVIMO NEENAKOSTI. USTAVIMO AIDS.«

Leto je naokoli in na DruÅ¡tvu DIH ponovno sodelujemo pri Nacionalnemu posvetu ob Svetovnem dnevu boja proti AIDSu v organizaciji NIJZ. Za vse tiste, ki se posveta niste udeležile_i, smo pripravile_i kratek pregled aktivnosti, ki smo jih izvedle_i v letoÅ¡njem letu. Dobro je pogledati nazaj, analizirati, kaj je bilo dobro in kaj lahko v naslednjem letu nadgradimo. ÄŒe imaÅ¡ ideje za aktivnosti projekta ali pa bi rad_a v njem sodelovala kot prostovoljka_ec, nas le kontaktiraj. Saj veÅ¡; veÄ glav veÄ ve! Preden se posvetimo pregledu leta 2021, pa smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje v Komisiji za AIDS pripravile_i sporoÄilo za javnost. Njegove odseke vkljuÄno z novostmi in zadnjimi statistikami najdeÅ¡ v spodnjih vrsticah.
Letos mineva 40 let od zaÄetkov sooÄanja z epidemijo AIDSa. Svetovni dan AIDSa je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila že leta 1988 in od takrat je 1. december pomemben mednarodni dan, ki ga obeležujemo po vsem svetu. V Sloveniji smo prvi primer okužbe s HIV zabeležili leta 1986. Okužbo s HIV že veÄ kot 20 let dobro obvladujemo. V letoÅ¡njem letu smo do 22. novembra zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena veÄ kot v celem lasnekm letu v enakem obdobju, ko smo zabeležili najnižje Å¡tevilo okužb v zadnjih desetih letih. Poleg tega se je v Sloveniji letos zaÄelo zdraviti tudi sedem oseb, ki so jim diagnozo okužbe postavili v tujini že pred letom 2021. Velika veÄina oseb s prepoznano okužbo HIV v Sloveniji prejema protivirusna zdravila. Pri uÄinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, kar je pogoj, da oseba ni kužna in zato ne more okužiti drugih ljudi (nezaznavnost = neprenosljivost, okr. n = n). V primeru suma na okužbo s HIV je potrebno ÄimprejÅ¡nje testiranje in v primeru pozitivnega izvida, zdravljenje. NajpomembnejÅ¡a je preventiva, zato je pomembno varno spolno vedenje, kot je poznavanje partnerja, uporaba kondoma itn., pri doloÄenih kljuÄnih skupinah ljudi z visoko tveganim vedenjem, pa se vse bolj uveljavlja zaÅ¡Äita z zdravili pred izpostavitvijo. Â

LetoÅ¡nji slogan »Ustavimo neenakosti. Ustavimo HIV.« izpostavlja, da kljub ogromnemu napredku, ki se je zgodil v preteklih desetletjih, svet ni uspel doseÄi pomembnih globalnih ciljev, ki si jih je zadal do leta 2020. AIDS Å¡e vedno ostaja eden izmed veÄjih javnozdravstvenih problemov. Covid-19 je Å¡e dodatno poglobil razmak med zastavljenimi in doseženimi cilji. Obvladovanje epidemije AIDSa marsikje posvetu ovirajo tudi neenakost spolov, spolno nasilje, stigma in diskriminacija najranljivejÅ¡ih skupin. Leta 2020 je s HIV-om živelo skoraj 38 milijonov ljudi;  zaradi bolezni, povezanimi s HIV, jih je umrlo skoraj 700.000; prepoznanih je bilo 1,5 milijona novih okužb; 10,2 milijona oseb pa ni imelo dostopa do primernega zdravljenja. Epidemija covid-19 je najbolj prizadela najÅ¡ibkejÅ¡e zdravstvene sisteme. Negativno je vplivala tudi na življenje oseb, ki živijo s HIV, in Å¡e dodatno poveÄala naraÅ¡ÄajoÄe svetovne neenakosti pri dostopu do temeljnih zdravstvenih storitev, ki jih te osebe potrebujejo.
V Sloveniji sledimo zastavljenim ciljem v Nacionalni Strategiji prepreÄevanja in obvladovanja okužbe s HIV do leta 2025 in se uvrÅ¡Äamo med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Po ocenah Nacionalnega inÅ¡tituta za javno zdravje naj bi konec leta 2020 v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih naj bi približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV. HIV se ni pomembno razÅ¡iril v nobeni podskupini prebivalstva. NajpogostejÅ¡i naÄin prenosa je z nezaÅ¡Äitenimi spolnimi odnosi, najveÄje breme okužbe s HIV pa nosijo moÅ¡ki, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi. NajveÄ novih okužb je bilo letos ponovno zabeleženih med moÅ¡kimi, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi (15), zabeležene pa so bile tudi 4 okužbe med injicirajoÄimi uživalci drog, kar je bilo veÄ kot kadarkoli v preteklih desetih letih (2021 – 2020), ko smo med injicirajoÄimi uživalci drog prepoznali skupaj 10 okužb, vendar nikoli veÄ kot dve v enem letu.  Zabeleženih je bilo 6 smrti oseb s HIV, vendar med njimi ni bilo nobene smrti zaradi AIDSa.
Predvsem za moÅ¡ke, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi, uvajamo novo preventivno metodo, to je zaÅ¡Äita z zdravili pred izpostavitvijo (angl. Pre-Exposure Prophylaxis, okr. PrEP), novosti pa sta Å¡e presejanje vseh noseÄnic na HIV ter možnost pregleda v ambulanti za spolno prenosljive okužbe brez napotnice.
Å e vedno odkrijemo preveÄ oseb z napredovalno okužbo, vÄasih že v obdobju AIDSa, kar je zelo slabo za posameznika (ima krajÅ¡o priÄakovano življenjsko dobo itn.), kot tudi za družbo, saj je pogosto taka oseba izvor okužbe za druge. Zato je pomembno, da se osebe testirajo. VeÄ informacij o možnostih testiranja.
ÄŒlani Komisije za AIDS pri MZ RS poudarjamo, da je najpomembnejÅ¡a preventiva in se zavzemamo za uporabo vseh preventivnih metod in strategij, ki jih imamo na voljo in jih že mnogo let uÄinkovito uporabljamo (temeljna preventiva, testiranje, zgodnje zdravljenje, zaÅ¡Äita z zdravili po izpostavitvi, diagnosticiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb itn.), ki jim moramo dodati novo strattegijo, ki je v razvitem svetu že zelo prisotna in uveljavljena, pri nas pa jo Å¡ele uvajamo (PrEP). Seveda je kombinirana preventiva najuÄinkovitejÅ¡a pri moÅ¡kih, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi, ne smemo pa pozabiti tudi na druge skupine.
KAJ SMO PRI PROJEKTU NA DRUÅ TVU POÄŒELE_I V 2021?
Na druÅ¡tvu predvsem poudarjamo in informiramo o testiranju ter uporabi kondoma, s tem ciljem smo naÄrtovale_i tudi aktivnosti v tekoÄem letu. Aktivne_i smo v boju proti stigmi in diskriminaciji oseb, pozitivnih z virusom HIV. Pogosto sta strah in stigma tista, ki povzroÄita odlaÅ¡anje z odloÄitvijo za testiranje in s tem otežujeta možnost kvalitetnega in dolgega življenja, ki ga omogoÄata pravoÄasno odkrivanje in sodobna medicina. NaÅ¡ cilj je prispevati k temu, da so ljudje seznanjeni z možnostmi, ki jih imajo, ter da se informira sploÅ¡no javnost in razbija stereotipe.
Vprašanja varne spolnosti se dotikajo vseh, pristopov do obravnave slednjih pa je mnogo. Nekaterim bolj odgovarjajo strokovne vsebine, npr. predavanja, izobraževanja, brošure. Te so izjemnega pomena tudi za nas, pa vendar jih pogosto prepustimo drugim deležnikom, saj smo ugotovile_i, na kaj se najbolj odzove naša ciljna skupina.
Osnovna ideja je preko alternativnih naÄinov ljudem približati temo varne spolnosti in vzpostaviti prostor, kjer se lahko o spolno prenosljivih okužbah (SPO) pogovarjamo.

Katerih alternativnih pristopov smo se poslužile_i letos?
- Julija smo izvedle_i tradicionalni poletni tabor, ki obravnava razliÄne tematike, dotika pa se tudi HIV preventivne in varne spolnosti. Gre za primer formalne aktivnosti, kjer se zaradi trodnevnega druženja udeležnke_ci zbližajo in pogosto pogovori nanesejo na teme, ki jih je na krajÅ¡ih dogodkih težje nasloviti.
- V sklopu Evropskega tedna testiranja smo objavile_i kratek oglas za promocijo uporabe kondoma, ki so ga posnele_i naše_i prostovoljke_ci! Najdeš ga tukaj.
- Objavile_i smo Å¡tevilne Älanke o SPO (med drugim tudi intervju z enim izmed naÅ¡ih prostovoljcem o izkuÅ¡njah s testiranjem, Älanek o strahovih pred testiranjem in sproprijemanjem z njimi itd.), dostopni so tukaj.
- Posluževale_i smo se klasiÄnih ozaveÅ¡Äevalskih akcij (stojnice pred fakultetami, po drugih slovenskih mestih izven prestolnice, stojnice na paradah ponosa in drugih dogodkih) in alternativnih (spletne kampanje in prisotnost na socialnih omrežjih).

- PodaljÅ¡ale_i smo sodelovanje, ki nam omogoÄa oglaÅ¡evanje na mestnih avtobusih v Ljubljani. ÄŒe uporabljaÅ¡ javni promet, si zagotovo že opazil_a velike zunanje nalepke, na katerih je zapisano ime naÅ¡ega projekta, morda pa ti niso uÅ¡li nisi zasloni v notranjosti avtobusov. Velik doprinos letoÅ¡njega leta je bila vkljuÄitev mestnega prometa v Mariboru in Celju, promocija preko Europlakatov, ki krasijo center Ljubljane in oglas v priroÄniku za bruce, ki ga ob zaÄetku Å¡tudijskega leta prejmejo vse_i novopeÄene_i Å¡tudentke_je.
- Tematiko se trudimo približati tudi preko izvajanja drugih dogodkov, kjer odpiramo najrazliÄnejÅ¡e teme pogovorov: veÄeri družabnih iger, izdelovanje znaÄk, Å¡portne aktivnosti, kvir piknik …

- Izvedle_i smo spletno kampanjo o testiranju na socialnih omrežjih, ki smo jo pospremile_i z lastnimi grafikami. Na podlagi vpraÅ¡alnika, ki smo ga objavile_i na svojih omrežjih, smo doloÄile_i najpogostejÅ¡e strahove pred testiranjem za SPO in poiskale možne reÅ¡itve. Ta vsebina, vkljuÄno z informacijami o lokacijah testiranja je dostopna tukaj.
- Vedno smo zainteresirane_i za nova sodelovanja in ohranjanje že obstojeÄih. Redno smo v kontaktu z razliÄnimi deležniki, ki na svojih lokacijah omogoÄajo dostopnost naÅ¡ega promocijskega materiala (predvsem kondomov in lubrikantov).
- Udeležujemo se usposabljanj, okroglih miz ter nacionalnih in mednarodnih konferenc, da smo kot izvajalke_ci projekta seznanjeni z novostmi na podroÄju. Prav tako dajemo pomembnost izobraževanju prostovoljk_cev; s tem namenom bo potekalo izobraževanje o SPO, namenjeno predvsem njim.
- Lani smo se vkljuÄile v pogovor na radiu, letos pa bo naÅ¡ prispevek tudi v oddaji Preverjeno, 30. 11. ob 22h!
Trudimo se ozaveÅ¡Äati tako LGBT+ skupnost kot Å¡irÅ¡o javnost in spodbujati varne prostore, kjer se lahko o varni spolnosti pogovarjamo. Znanje je najboljÅ¡a pot do destigmatizacije in z veseljem naÄrtujemo nadaljevanje projekta v prihodnjem letu.
Program Pamet v roke, kondom na glavo! je sofinanciran s strani Mestne obÄine Ljubljana, Oddelek za socialno in zdravje ter Ministrstva za zdravje.
______________________________________________________________________________________________________________________________________
Komisija za AIDS je multidisciplinarno posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, ki svetuje pri naÄrtovanju in izvajanju Strategije prepreÄevanja in obvladovanja okužbe s HIV, preverja usmeritve in doktrino. V njej so predstavniki pristojnih ministrstev, strokovnjaki, s podroÄja prepreÄevanja in obvladovanja okužbe s HIV, predstavniki civilne družbe in drugih zainteresiranih javnosti.
Podrobno poroÄilo o okužbi s HIV v Sloveniji za obdobje preteklih desetih let (2011 – 2020) in PoroÄilo o prijavljenih primerih okužbe s HIV do 22. novembra 2021 najdete na spletnih straneh NIJZ.
Za dodatna pojasnila so na voljo naslednji Älani komisije za AIDS:
Mojca Gobec, dr. med., Ministrstvo ta zdravje, predsednica Komisije za AIDS in Vodja sektorja za prepreÄevanje bolezni in poÅ¡kodb
Služba za odnose z javnostmi MZ: 01 478 60 63
Izr. prof. dr. Irena Klavs, NIJZ, podroÄje epidemiologije
Asist. Evita LeskovÅ¡ek, NIJZ, podroÄje preventive
Služba za odnose z javnostmi NIJZ: 01 2441 494
Prof. dr. Janez TomažiÄ, Klinika za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja UKC LJ, podroÄje HIV
Prof. dr. Mojca MatiÄiÄ, Klinika za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja UKC LJ, podroÄje hepatitisov in spolno prenosljivih okužb
Služba za odnose z javnostmi UKC LJ: 01 522 71 00
Prof. dr. Mario Poljak, InÅ¡titut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete UNI LJ, podroÄje testiranja
Tel: 01 543 74 53, mario.poljak@mf.uni-lj.si
Društvo študentov medicine Slovenije: info@dsms.net
Drogart: info@drogart.org
DIH: INFO@DIH.SI
Legebitra: pr@legebitra.si
Å KUC: info@skuc.org
