PriÄel se je Evropski teden testiranja 2021

DruÅ¡tvo DIH že veÄ let ponosno sodeluje v Komisiji za AIDS pri Ministrstvu za zdravje. Slednje je v sklopu Evropskega tedna testiranja, ki se je zaÄel s tem ponedeljkom, pripravilo spodnje besedilo. Poleg informacij, ki jih najdeÅ¡ v skupni izjavi Komisije za AIDS, te vabimo tudi k ogledu oglasa, ki smo ga objavile_i ob otvoritvi Evropskega tedna testiranja. Nastal je pod okriljem naÅ¡ih prostovoljk_cev, govori o Å¡e enem pomembnem elementu varne spolnosti; uporabi kondoma.
[embedyt] https://www.youtube.com/watch?v=H28_XP6pE18[/embedyt]Besedilo Komisije za AIDS Ministrstva za zdravje
Od 22. do 29. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbe s HIV, z virusoma hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe. Predsednica Komisije za AIDS Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje ob tej tradicionalni kampanji, ki je namenjena osveÅ¡Äanju prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb in poteka pod geslom »Testiraj se. Zdravi. PrepreÄi.« letos poudarja: »Slovenija je v obdobju izrazite rasti covid-19, ki bi ga lahko obvladali z bolj uÄinkovitim cepljenjem. Precepljenost prebivalstva je kljuÄna tudi za nemoten dostop do ostalih zdravstvenih storitev, lažje odkrivanje in zdravljenje ostalih bolezni in okužb. Zato ob tej kampanji, namenjeni spodbujanju testiranja na okužbe s HIV, z virusoma hepatitisa B in C ter na spolno prenosljive okužbe, pozivamo tudi k cepljenju proti covid-19. S tem namreÄ pripomoremo k dostopnosti odkrivanja in zdravljenja teh kot tudi ostalih okužb in bolezni.«
»Okužba s HIV se v Sloveniji prenaÅ¡a predvsem z nezaÅ¡Äitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Tveganje je veÄje predvsem pri moÅ¡kih, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo Å¡tevilne spolne partnerje. NajpomembnejÅ¡a preventiva je varno spolno vedenje, kot je npr. uporabo kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Predvsem pa je pomembno testiranje oseb z velikim tveganjem za okužbo s HIV in ob potrditvi okužbe takojÅ¡nje zdravljenje.« pojasnjuje izr. prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega InÅ¡tituta za javno zdravje.
Prof. dr. Janez TomažiÄ s Klinike za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja UKC Ljubljana dodaja: »PravoÄasno testiranje na okužbo s HIV omogoÄa tudi bolj uspeÅ¡no zdravljenje, obenem pa je kljuÄno za prepreÄevanje nadaljnjih okužb. Osebe, ki se uÄinkovito zdravijo, ne morejo prenaÅ¡ati okužbe naprej na druge. Nezaznavnost virusa v krvi pomeni, da se virus ne more prenaÅ¡ati na druge osebe, kar velja v javnem življenju kot tudi v zdravstvu (nezaznavnost = neprenosljivost). Testiranje na HIV ob tveganem vedenju je kljuÄno tako za posameznika kot tudi za zamejitev okužb v družbi. ÄŒe se oseba pri testiranju na HIV izkaže za negativno, je zelo pomembno, da je ne prepustimo same sebi, temveÄ nadaljujemo s preventivo: pomembna je temeljna preventiva (kondom, poznavanje partnerja itn.), okužbo s HIV pa lahko prepreÄimo z metodo PrEP (angl. Post-Exposure Prophylaxis; zaÅ¡Äita z zdravili po izpostavitvi), ki je zelo uÄinkovita preventivna strategija in jo z novim letom uvajamo tudi v slovenski prostor. Poleg omenjenih strategij je potrebno nadaljevati s testiranjem – veÄ testiramo, veÄ vemo!«
»Okužba z virusom hepatitisa C, ki lahko povzroÄi odpoved delovanja jeter ali raka na jetrih,se prenaÅ¡a predvsem z okuženo krvjo in krvnimi pripravki. Pogosto se prenaÅ¡a z menjavo pribora za injiciranje med injicirajoÄimi uživalci drog, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic (»piercing«), lahko tudi pri nezaÅ¡Äitenih spolnih odnosih, predvsem med moÅ¡kimi, ki imajo odnose z moÅ¡kimi. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa testiranje na tovrstno okužbo svetujemo vsem, ki so prejeli kri ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni na voljo, obstaja pa uÄinkovito zdravljenje, ki omogoÄi odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa.V Sloveniji so najbolj tvegana skupina za okužbo injicirajoÄi uživalci drog, v zadnjih letih pa se pojavljajo izbruhi okužbe tudi med moÅ¡kimi, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi.« o okužbi s hepatitisom C pove prof. dr. Mojca MatiÄiÄ s Klinike za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja UKC Ljubljana.
Virus hepatitisa B se v razvitem svetu najpogosteje prenaÅ¡a pri nezaÅ¡Äitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženih igel in brizg pri injiciranju drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in »piercingu« ali med Älani skupnega gospodinjstva pri souporabi predmetov za osebno higieno. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vkljuÄeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v Å¡olo, od leta 2020 dalje pa se je prikljuÄilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaÅ¡Äito, ki je najverjetneje doživljenjska.

Prof. dr. Mojca MatiÄiÄ spomni, da so tudi »spolno prenosljive okužbe Å¡e vedno v porastu povsod po svetu, tudi v Sloveniji, in predstavljajo pomemben zdravstveni problem. Pogosto lahko potekajo brez znaÄilnih bolezenskih znakov, kot so izcedek iz spolovila, pekoÄe in/ali pogosto mokrenje ali razjeda na spolovilu. Zato okuženi ne poiÅ¡Äejo zdravniÅ¡ke pomoÄi in okužbe ne zdravijo pravoÄasno, kar lahko privede do hudih, celo življenje ogrožajoÄih zapletov, do prenosa okužbe na spolnega partnerja ali partnerko ali do okužbe plodu oz. novorojenca. Zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogoÄata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma uÄinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Da bo dostopnost do ustrezne zdravniÅ¡ke pomoÄi Äim enostavnejÅ¡a in hitrejÅ¡a, je z letoÅ¡njim letom uvedena pomembna novost: pregled v ambulanti za spolno prenosljive okužbe brez napotnice izbranega osebnega zdravnika. Seveda pa je v boju s tovrstnimi okužbami Å¡e vedno na prvem mestu njihovo prepreÄevanje – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in uporaba kondoma. Na voljo pa je tudi cepivo proti najpogostejÅ¡i in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma, ki je vkljuÄeno v nacionalni program cepljenja deklic, od letoÅ¡njega Å¡olskega leta dalje pa tudi deÄkov.«
Vse, ki so se kadarkoli izpostavili tveganju za omenjene okužbe, Komisija za AIDS poziva, da se testirajo.
Testiranje na okužbo s HIV ali z virusoma hepatitisa B in C je na voljo tudi pri izbranem zdravniku.
Anonimno brezplaÄno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno na Kliniki za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja UKC Ljubljana. Izvaja se v sodelovanju z InÅ¡titutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. VeÄ informacij tu
SamoplaÄniÅ¡ko testiranje na HIV, hepatitisa B in C ter na sifilis je na voljo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. VeÄ informacij tu
Za moÅ¡ke, ki imajo spolne odnose z moÅ¡kimi, DruÅ¡tvo informacijski center Legebitra v sodelovanju z InÅ¡titutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvaja testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo. Testiranja potekajo v Ljubljani in v desetih drugih krajih po Sloveniji. VeÄ informacij tu
Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvaja v dermatoveneroloÅ¡kih ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vroÄinska stanja UKC Ljubljana. VeÄ informacij tu
»Testiranje na okužbo s HIV lahko izvedete tudi sami, v domaÄem okolju. Test za samotestiranje lahko kupite v lekarni. Pri nakupu testov za samotestiranje na okužbo s HIV izven lekarn, iz drugih virov, ni jamstva za njihovo kakovost, za zanesljivost rezultatov (specifiÄnost, obÄutljivost) ter ponudnikovo pravilno shranjevanje in transport. V primeru pozitivnega izvida pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki ga lahko opravite na Kliniki za infekcijske bolezni ali v nekaterih drugih institucijah. Testi za samotestiranje na okužbo s HIV, ki izpolnjujejo zahteve iz zakona, so oznaÄeni z oznako CE, ki jo spremlja Å¡tevilka priglaÅ¡enega organa. Opremljeni morajo biti tudi s slovenskimi navodili.« opozarja prof. dr. Mario Poljak z InÅ¡tituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dodatne informacije:
Komisija za AIDS je multidisciplinarno posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, ki svetuje pri naÄrtovanju in izvajanju Strategije prepreÄevanja in obvladovanja okužbe s HIV in preverja usmeritve in doktrino. V njej so predstavniki pristojnih ministrstev, strokovnjaki, s podroÄja prepreÄevanja in obvladovanja okužbe s HIV, predstavniki civilne družbe in drugih zainteresiranih javnosti. NajnovejÅ¡i podatki o okužbi s HIV bodo predstavljeni 29. 11. 2021 na strokovnem posvetu ob Svetovnem dnevu AIDSA.
PoroÄila o okužbi s HIV in okužbah s hepatitisi ter o spolno prenosljivih okužbah so dostopna na spletnih straneh NIJZ.
Informacije o okužbah so dostopne tudi na spletnih straneh https://www.spolnoprenosljiveokuzbe.si/ in https://aspo.mf.uni-lj.si/static/ASPO_new/#/ in https://hepy.mf.uni-lj.si/static/HEPY_new/#/.
Pojasnilo glede testov za samotestiranje: Skladno s tretjim odstavkom 53. Älena Zakona o medicinskih pripomoÄkih promet na drobno z in vitro diagnostiÄnimi medicinskimi pripomoÄki za samotestiranje na okužbo s HIV lahko opravlja le v lekarnah. Tovrstni testi morajo izpolnjevati zahteve zakona, s katerim so bile v slovenski pravni red prenesene doloÄbe Direktive 98/79/ES o in vitro diagnostiÄnih pripomoÄkih. OznaÄeni morajo biti z oznako CE, ki je skladna z omenjeno direktivo in Å¡tirimestno Å¡tevilko priglaÅ¡enega organa s sedežem v Evropski Uniji, ki je ocenjevanje opravil. Testi morajo biti (33. Älen zakona) opremljeni s slovenskimi navodili, v katerih je vsebina prevoda enaka izvirnemu navodilu za uporabo.
