Ljudje smo radovedna bitja. Primati iz rodu Homo Sapiens vse od malih nog pa do neizogibnega sestanka z Matildo pridno raziskujemo svet okoli nas. Večino časa sicer svoje sive celice radi navijamo v prazno in večino svojih kognitivnih zmožnosti porabljamo za iskanje izgubljenih ključev in pozabljenih PIN-številk, a vsake toliko se tudi najbolj slaboumnim med nami rado prebliskne in na dan prilezejo vprašanja bolj filozofske narave.

Istospolna usmerjenost je recimo ena izmed takih življenjskih ugank, s katero si znanstveniki živalske genetike zadnja leta radi krajšajo samotne popoldneve. Uzrimo se po Darwinovem konceptu o naravni selekciji. Ta trdi, da se dedno iz roda v rod prenašajo le tiste lastnosti bitja, ki pripomorejo k razmnoževanju in preživetju. Zakaj torej v nekaterih izmed nas sploh obstaja ta od boga podarjena oz. (po vsej verjetnosti) dedna lastnost - homoseksualnost? Moderna znanost ponuja kopico zanimivih odgovorov.

Prva t. i. socialna teorija pravi, da so homoseksualci, ki nimajo biološke zmožnosti za razmnoževanje, velikokrat pomagali pri vzgoji otrok svojih bližnjih sorodnikov. V dobi pred industrializacijo so imele take družine večjo možnost preživetja, geni, ki jih včasih povezujemo s homoseksualnostjo, pa so se v močnih družinah pridno prenašali iz roda v rod.

Veliko ljudstev skozi zgodovino je podpiralo táko vzgojo otrok, pri nas pa je ta praksa zaradi religioznih prepričanj seveda izginila. Nekoliko bolj tradicionalna nekrščanska ljudstva dandanes ta nenavaden običaj še vedno prakticirajo. AmeriÅ¡ki staroselci svoje LGBT-pripadnike, ki jih kličejo “dvoduÅ¡neži“, radi uporabljajo za varstvo nečakov in nečakinj znotraj velikih družin, podobno pa je tudi pri tradicionalnih LGBT-prebivalcih Samoe, “fa’afafinih“. Pripadniki LGBT-skupnosti v Evropi so bili nekdaj tudi izven družinskih krogov deležni veliko večjega spoÅ¡tovanja. Nezanemarljivo Å¡tevilo gejev pred srednjim vekom je bilo recimo prav Å¡amanov ali menihov, ki so takrat pripadali viÅ¡jemu socialnemu razredu. Rodovi z dobro družbeno veljavo so, prav ste uganili, lažje prestali preizkus časa. 

Na prvi pogled je preživetje homoseksualnosti samo srečno socialno naključje, a druga t. i. biološka teorija temu kaže ravno nasprotno. Ena izmed LGBT-genetskih študij je pokazala, da imajo ženske, ki so v sorodu s homoseksualci, več otrok kot tiste, ki teh genov nimajo v svojem repertoarju. Poleg odličnih varuških sposobnosti so očitno pri samicah gejevski geni zaslužni tudi za povečano plodnost. Rod z večjim številom potomcev je imel posledično večjo možnost obstoja. Lahko bi rekli, da geji, lezbijke in biseksualci tudi po Darwinu blagodejno vplivajo na obstoj svoje družine. 

Poleg dednosti pa mnoge študije kažejo tudi na druge razloge za obstoj homoseksualnosti. Moški z več starejšimi brati imajo veliko večjo možnost, da se rodijo istospolno usmerjeni. Matere z vsakim rojstvom novega dečka namreč proizvedejo večje število protiteles, ki včasih vplivajo na spolno usmerjenost otroka. Več kot je istospolno usmerjenih v populaciji, manjša je njena rodnost. Če gre verjeti nekaterim zloglasnim znanstvenikom, naj bi z ohranjanjem homoseksualnih genov narava kar sama poskrbela za preprečevanje prenaseljenosti našega planeta. Domiselno, ni kaj!

Kljub mnogim bistrim glavam, ki zadevo preiskujejo, homoseksualnost ostaja fenomen, katere izvor si s trenutno znanostjo še vedno težko razložimo. A ne glede na to, kateri odgovor na uganko je pravilen, ostaja resnica samo ena – geji, lezbijke in biseksualci obstajamo, nismo drugorazredni, nismo breme. Kot pravi Trubar, moramo vsi ujeti v stiskah in skuÅ¡njavah stati inu obstati, enako kot to že tisočletja proti vsem pričakovanjem počne LGBT-skupnost. Vsem družinam predlagam, da v teh negotovih finančnih časih privarčujete kakÅ¡en evro in svoje otroke namesto v vedno bolj pregreÅ¡no drag vrtec raje poÅ¡ljete v varstvo k najbližjemu LGBT-stricu ali teti. StarÅ¡i si boste prihranili nekaj sivih las, svojim LGBT-sorodnikom pa pokazali, da kljub njihovi morebitni “drugačnosti“ na tej prelepi Zemljici obstajajo s Å¡e kako pomembnim razlogom.  

PiÅ¡e Levjesrčni. ❤

 

OPOMBA: Uporaba zaimkov in končnic, razen ko je osebek/subjekt pisanja znan, ne odraža nobenega specifičnega spola oz. spolne identitete. Vsem slikam, ki niso v javni lasti (angleško public domain), so spodaj dodani podatki o lastništvu v formatih, ki jih zahtevajo avtorji izdelkov.