V sredo ob 20.30 bodo v ljubljanskem Kinodvoru premierno predvajali čilsko filmsko mojstrovino Fantastična ženska (Una Mujer Fantástica), ki je pred dvema mesecema prejela oskarja za najboljši tujejezični film. Na velika platna prihaja zgodba o ženski, ki se mora boriti za pravico, da je lahko tisto, kar je. Kompleksna, močna … fantastična ženska.

Mlada natakarica in pevka Marina (Daniela Vega) ter dvajset let starejši Orlando (Francisco Reyes) sta zaljubljena in načrtujeta skupno prihodnost. Nekega večera po praznovanju Marininega rojstnega dne Orlanda nenadoma obide huda slabost. Ona ga nemudoma odpelje v bolnišnico, vendar on umre. Namesto da bi v miru žalovala, se mora Marina soočiti z vsiljivimi vprašanji policije in zaničljivim odnosom Orlandove družine.

Transspolna igralka in operna pevka Daniela Vega je za izjemno doživeto vlogo Marine prejela nagrado feniks, na mednarodnih filmskih festivalih v Palm Springsu in Marseillu pa priznanji za najboljšo igralko v tujejezičnem filmu. »Dejstvo, da sem transspolna oseba, je naredilo zgodbo še bolj prepričljivo,« je povedala za revijo Vanity Fair.
»To, da sem transspolna igralka, ki igra transspolno žensko, odpira vrata v svet filma, ki jih prej nikoli ni bilo.« Ameriška revija Time jo je letos uvrstila med 100 najbolj vplivnih ljudi na svetu.

Režiser Sebastián Lelio (1974) se je mednarodnemu občinstvu prvič predstavil leta 2005, ko je bil na festivalu v San Sebastiánu prikazan njegov celovečerni prvenec La sagrada familia. Sledila sta filma Navidad (2009) in El año del tigre (2011); prvi je doživel premiero v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev, drugi pa v tekmovalnem programu festivala v Locarnu. Leta 2013 je Lelio posnel Glorio, ki je požela številne kritiške pohvale, glavni igralki pa prinesla srebrnega medveda v Berlinu.

Za film Fantastična ženska je poleg že omenjenega oskarja na berlinskem filmskem festivalu prejel srebrnega medveda za najboljši scenarij in nagrado teddy. Bil je nominiran za prejemnika zlatega globusa v kategoriji najboljših tujejezičnih filmov, prislužil pa si je nagrado spirit za najboljši mednarodni film in priznanje goya (španskega oskarja) za najboljši ibero-ameriški film.

»Za opisovanje spolne identitete in pripovednega sloga v španščini uporabljamo isto besedo: género. V tem smislu je film trans-žanrski. To je ljubezenska zgodba, film o duhovih, fantastičen film, zgodba o ponižanju in maščevanju, dokument resničnosti in značajska študija. Identiteta filma se nenehno spreminja; noče se ustaliti, noče se ustaviti in ne pusti se zreducirati na eno samo stvar. Dejstvo, da ga ni mogoče razložiti na en sam način, je morda eden njegovih najsodobnejših vidikov,« je povedal režiser Lelio.

»Film Fantastična ženska je poklon glavni junakinji in obenem njen portret. In kaj bodo gledalci videli, ko bodo gledali Marino? Žensko, moškega ali oboje hkrati? Videli bodo človeško bitje, ki se ves čas spreminja pred njihovimi očmi. Marina je vrtinec, ki razvnema gledalčevo domišljijo in ga vabi, da razišče meje lastne empatije.«

Film je že po prvih projekcijah naletel na odličen odziv. »Fantastična ženska je pretresljivo in bes vzbujajoče, smešno in nadrealno, strastno in navdihujoče delo. Gre za film osupljive intenzivnosti in elegantnih razpoloženjskih prehodov, ki temelji na jasni avtorski viziji,« je poročal časopis Hollywood Reporter.
»Naslov novega filma Sebastiána Lelia pove vse. Film je fantastičen. In Daniela Vega, njegova zvezda, je v njem fantastična,« so bili navdušeni pri New York Timesu.

»Režiser Lelio je morda ustvaril najpomembnejši in najbolj empatičen filmski prikaz vsakodnevnih težav transspolnih oseb po filmu Fantje ne jočejo Kimberly Peirce (1999). Siloviti, ekspresivni, pretanjeno trpeči nastop Daniele Vega si zasluži mnogo več kot zgolj politično hvalo. Gre za večplasten, čustveno kompleksen igralski dosežek, podprt z režiserjevim izjemnim posluhom in občutljivostjo,« so pohvalili v tedniku Variety.
Pri britanskem Guardianu pa so šli še korak dlje: »Že mogoče, da je Fantastična ženska kot ustvarjena za današnji čas, a poleg globine in sočutja je ravno njena brezčasnost tista, ki jo uvršča med velike filme.« (A. Z., foto: Kinodvor)