Miha je v svojih zgodnjih dvajsetih in kot veliko fantom njegove starosti se tudi njemu zjutraj ne da vstati iz toplega objema domače postelje. Po sedmem stisku na dremež budilka odpoje še svoj zadnji hura, čas je za obisk kopalnice. Medtem ko večina ljudi svoje jutranje rituale opravi v nekaj minutah, se našem Mihu rado zavleče. »Ogledalce, ogledalce na steni povej, kdo najlepši v deželi je tej?« se fant vsako jutro vpraša, a odgovor v njegovi glavi je venomer isti: »Ti že ne, Miha!« Vsako jutro ga odsev izza umivalnika opomni na tisti ekstra centimeter okoli pasu, ki bi ga lahko izgubil, na tisti centimeter okoli nadlahti, ki bi ga lahko pridobil. Miha je, ne glede koga vprašamo, lep, urejen in negovan, a kot mnogokateri gej trpi zaradi slabe samopodobe.

LGBT-skupnost se rada pohvali, da sledi ideji »bratstva i jedinstva«, a je resničnost za njene pripadnike pogosto ravno nasprotna. Nobena skrivnost ni, da gejevski del skupnosti včasih stremi po izredno neuresničljivih idealih moške privlačnosti. Če je bil še do desetletja nazaj ideal moškosti Michelangelov kip Davida, je v zadnjih nekaj letih cilj mladih fitneserskih nadobudnežev postal stas Arnolda Schwarzeneggerja iz sredine 80-ih. V (L)GBT-mladih se tako že skozi puberteto ustvarijo negotovosti glede njihovega telesnega izgleda, ki jih, hočeš nočeš, rade podkrepijo še zaničljive opazke tistih najbolj nečimrnih gejevskih ošabnežev. »Noben ne mara debelih fantov!« in »Do you even lift?« (slov. A sploh dviguješ [uteži]?) je par mojih najljubših, ki se jih da slišati znotraj skupnosti. Poleg tegob, ki jih družba naprti istospolno usmerjenim, se moramo spopadati še z zaničevanjem s strani lastnih sotrpinov. Kam je izginila ideja »vsi za enega, eden za vse«?

Slaba samopodoba, sploh ko nam polena na ogenj mečejo še najbližji, ima lahko grenke posledice. Angleška organizacija GMFA, ki se zavzema za zdravje gejev, je v raziskavi med 600 moškimi odkrila močno porast depresije in samomorilskih nagnjenj, povezanih s slabo samopodobo. Skoraj 24 % vprašanih je priznalo, da so si zaradi tega želeli vzeti življenje, 70 % pa je zaradi slabe samozavesti depresivnih. Skoraj polovica je kot glavni razlog slabega počutja navedla, da se kot geji ne počutijo dovolj privlačne. Naš Miha torej ni edini, ki trpi za t. i. telesno dismorfično motnjo (TDM), ki je v LGBT-krogih iz leta v leto bolj prisotna. Poleg depresije se njene žrtve prevečkrat spopadajo tudi z motnjo hranjenja, pri nekaterih pa bolečina ostane skrita, vse dokler ni že prepozno.

Kar naša skupnost resnično potrebuje, so predstavniki in idoli, ki bodo nas bodo geje pravilno prikazali za to, kar res smo – osebe vseh velikosti in oblik. Nismo zgolj kosi zapeljivega mesa, primerni za tisti nagajivi koledar, ki ga venomer skrijemo s stene, ko pridejo obiski. Pokažimo, da biti suhljat ali okrogel ni čisto nič narobe!

Na srečo se med LGBT-predstavništvom že kažejo spremembe idealov. Olimpijske igre v Južni Koreji, na primer, so to leto navdušile s kar nekaj LGBT-športniki, ki so si upali v tem konzervativnem poklicu priti iz omare. Poleg stereotipno izklesanega freestyle smučarja Gusa Kenworthyja, je bil kot novi gejevski idol okronan tudi veliko vitkejši umetnostni drsalec Adam Rippon. Tudi v glasbenem svetu se stvari spreminjajo na bolje. Če smo na koncu prejšnjega tisočletja lahko občudovali (zgolj) mišičastega Rickyja Martina in bradatega Georga Michaela, se danes po lestvicah podijo tudi bolj suhljati gejevski in biseksualni primerki, kot sta glasbenik Frank Ocean in gender fluid pevec skupine Years&Years – Olly Alexander.

LGBT-skupnost ne bi bila to, kar je, brez njene raznolikosti. Smo skupek suhih, debelih, mišičastih, visokih, pritlikavih, povprečnih in prelepih, zato je čas, da to raznolikost pokažemo tudi s tistimi, ki našo skupnost predstavljajo očem javnosti. Če ne drugega, to storimo za voljo dobrobiti vsakega »Miha« med nami.

Piše Levjesrčni.

OPOMBA: Uporaba zaimkov in končnic, razen ko je osebek/subjekt pisanja znan, ne odraža nobenega specifičnega spola oz. spolne identitete. Vsem slikam, ki niso v javni lasti (angleško public domain), so spodaj dodani podatki o lastništvu v formatih, ki jih zahtevajo avtorji izdelkov.
Naslovna slika: Jörg Bittner Unna - David by Michelangelo, Florence, Galleria dell’Accademia, 1501-1504
— Viri in dodatno branje:
Telesna dismorfična motnja – http://www.cenim.se/wellness/telesna-dismorficna-motnja/
Raziskava slaba samobodoba med geji – https://attitude.co.uk/article/7651/depression-low-self-esteem-rife-among-gay-men-study-finds/