Mesec LGBTIQA+ zgodovine: + v LGBTQIA+

Mesec februar je mesec LGBTIQA+ zgodovine. Na DIH-u smo se odločile_i v tem času objaviti 8 člankov, ki obravnavajo vse identitete v tej kratici – lezbijke, geje, biseksualne, transspolne, interspolne, kvir in aseksualne osebe ter vse ostale identitete, ki so zajete pod +. Članki ne bodo nujno obravnavali zgodovine neke spolne usmerjenosti ali spolne identitete, ampak bodo zgolj predstavljali en kratek vpogled, zanimivost, zgodbo ali drug prispevek, ki naslavlja specifično spolno usmerjenost ali identiteto.

Dobrodošle_i k branju.

Ko razmišljamo o spolni identiteti, spolni usmerjenosti in spolnemu izrazu, hitro postane jasno, da je težko najti eno samo besedo, ki bi vključevala vse tisto, kar ni kombinacija cisspolno IN heteroseksualno IN aloseksualno IN normativno. Vendar se pogosto najdejo kritike in pomisleki glede tega, koliko besed uporabljamo zase in za opisovanje svojih izkušenj.

Ne pozabimo, da je ravno to razlog, zakaj potrebujemo besede. Da lahko govorimo o svojih izkušnjah. Besede so naša moč, z besedami lahko povemo, kaj se nam dogaja, zahtevamo spoštovanje, borimo se, najdemo zaveznice_ke, najdemo sebi podobne.

Posamezne oznake znotraj LGBTIQA+ kratice pogosto kombinirajo več vidikov, in ena oseba se lahko najde v eni, dveh, več ali nobeni, lahko prehaja med različnimi, lahko jih vse zavrača. Kot lezbijka na spektru aromantičnosti se predvsem zavedam pomena, ki so ga imele besede, s katerimi danes opisujem svojo spolno in romantično usmerjenost, na to, kako doživljam in opisujem svoje izkušnje; konec koncev, potrebovala sem nekaj, kar bi lahko poguglala, in v vsakodnevnem pogovoru je veliko lažje uporabiti eno besedo ali dve, kot pa na dolgo in široko opisovati, kaj mislim in čutim v zvezi s privlačnostjo do drugih ljudi. Rada imam svoje oznake, s pomočjo njih sem našla skupnost, potrdilo, da so moje izkušnje legitimne in predvsem potrdilo, da nisem sama.

Kratica, ki jo uporabljamo, je pogosta tema razprav znotraj skupnosti; vključujemo vse od LGBT do LGBTIQA+, včasih pa Å¡e več, z zavedanjem, da ne moremo vključiti vseh načinov in besed, s katerimi se izražamo. Kot krovni termin včasih uporabljamo “kvir” – več o tem tukaj – v praksi v Sloveniji pa se pogosto zgodi, da kar rečemo “skupnost” in vse_i prisotne_i vedo, da mislimo da LGBT+, oziroma kvir, oziroma LGBTQ+, oziroma LGBTIQA+ skupnost. V boju za svoje pravice in spoÅ¡tovanje si želimo vidnosti, in pogosto se ne moremo izogniti poenostavljanju in posploÅ¡evanju. Sama se odločam za kratico LGBTIQA+, ker menim, da ima “ravno pravo” ravnovesje med vključevanjem in enostavnostjo; vzame mi samo pol sekunde več, kot reči “LGBT+”, vendar direktno vključim Å¡e kvir osebe, osebe, ki Å¡e prevpraÅ¡ujejo svojo spolno usmerjenost in/ali identiteto, interspolne osebe in vse osebe na spektru aseksualnosti in aromantičnosti. Ni pa dovolj. Zato dodajamo Å¡e +.

Dodajamo + za vse osebe, ki se ne najdejo znotraj posameznih oznak v vedno spreminjajočih se kraticah.
Dodajamo + za vse spolne identitete in usmerjenosti in izraze, za katere trenutno Å¡e nimamo besed.
Dodajamo + za vse nenormativne izkušnje privlačnosti in identitet v kulturah, kjer se spol in spolnost dojema drugače.
Dodajamo + za vse zgodovinske osebe, ki še niso imele_i besed, ki jih imamo danes, za opisovanje svojih izkušenj, in se torej niso mogle_i identificirati s kakšno od njih.

Dodajamo + zato, ker smo skupnost in si stojimo ob strani.

Viri: