»Hiv/aids danes ni enaka bolezen, kot je bila pred dvajsetimi, tridesetimi leti,« je bila ena od misli sredinega posveta o novih izzivih zdrave in varne spolnosti, ki ga je Društvo DIH priredilo v dvorani Narodnega muzeja Slovenije. Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je prepričan, da bi morali aidsu spremeniti ime. »Danes nekdo, ki se okuži pri dvajsetih, ve, da lahko pričakuje 78. rojstni dan.«

Naravoslovna znanost – še posebej medicina in virologija – je na področju zdravljenja aidsa opravila ogromno dela, vendar pa velikim uspehom družba bolj slabo sledi. »Verjetno smo mi premalo aktivni, čeprav se trudimo. Kadarkoli imamo priložnost, govorimo o tem, da je aids danes nekaj popolnoma drugega in da je treba spremeniti mišljenje v naših glavah.«

Velik problem ostajata stigma in diskriminacija, ki sta pogosto posledica nepoznavanja znanstvenega napredka pri odkrivanju in zdravljenju aidsa v širši javnosti. Ko se med ljudmi razve, da se je nekdo v okolju okužil s hivom, se njihov odnos do te osebe zelo pogosto spremeni. Marsikdo se ji ne upa približati, nekateri se iz strahu pred okužbo celo izognejo najbolj osnovnemu človeškemu stiku – rokovanju in objemu. »Če imate soseda, ki ima gripo, in pa soseda, ki ima hiv/aids in se zdravi, je za vas – v primeru spolnih odnosov – veliko bolj nevaren sosed, ki ima gripo, kot pa sosed s hivom/aidsom,« je zbranim razložil dr. Tomažič.

V Društvu informacijski center Legebitra od leta 2009 v sodelovanju s Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana izvajajo projekt »Testiraj in zdravi«, s katerim imajo po besedah Mitje Ćosića veliko pozitivnih izkušenj. S presejalnimi testi jim je uspelo ugotoviti številne okužbe med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in jih takoj napotiti na zdravljenje.

»V tem času smo razširili nabor raziskav, na katere se lahko testirajo pri nas. V prvem letu smo testirali 50 oseb, lani že 1317. Ljudje so se navadili hoditi na testiranja skozi celo leto. Včasih smo imeli dopust, ker ni bilo odziva, zadnja leta pa smo tudi poleti dobro obiskani.«
Še posebej je razveseljiv podatek, da se za preverjanje hiv-statusa poleg rednih udeležencev testiranj odloča tudi več novih oseb, ki jim ni vseeno za svoje spolno zdravje. Lani se je testiranja prvič udeležilo okoli 12 odstotkov vseh testiranih.

Društvo ŠKUC, sekcija Magnus, že od epidemije aidsa sredi 80. let prejšnjega stoletja preko medijskih kampanj in razdeljevanja kondomov opozarja o nujnosti ustrezne zaščite pred virusom hiv. Pred dobrim letom so začeli kampanjo Nezaznavno = Neprenosljivo, s katero želijo ozavestiti, da imajo hiv-pozitivne osebe, ki se zdravijo, nezaznaven virus in ga zato ne morejo prenašati naprej.
»Kampanja je izven LGBT-skupnosti žal naletela na večji odpor. Plakati, ki smo jih skušali namestiti, nekako ne pridejo v zdravstvene domove,« je izpostavil Miran Šolinc.

»PrEP je pozitivna zadeva, ker pridobiš v enem prostoru najbolj izpostavljene osebe. Imeli smo prostor za 100 oseb. Iskali smo jih od avgusta do decembra, dobili smo jih samo 70. Vsake tri mesece jih vidiš, testiraš na hiv in ostale spolno prenosljive okužbe, jim poveš o kondomih, skratka so pod neko kontrolo. Nihče ni v tem času postal hiv-pozitiven,« je bil zadovoljen dr. Tomažič, ki si že nekaj časa prizadeva, da bi PrEP v Sloveniji postal del zdravstvenega zavarovanja. »Ceno zdravila moramo zbiti na minimum; da bi bila prispevna stopnja posameznika kakšnih 5 evrov, kar ni ne vem kaj, ampak že psihološko dobro deluje na politiko.«

Izredno pereč problem se mu zdi razkritje prenašalca_ke hiva. V Sloveniji je trenutno okoli 700 oseb s hivom, ki so se začele zdraviti, približno 20 odstotkov pa jih virus s spolnimi odnosi prenaša naprej. »To skupino je treba razkriti. Mi vsem na novo okuženim svetujemo, da si sposodijo mobitel in da pošljejo SMS vsem svojim spolnim partnerjem. S sposojenim mobitelom, da ne bodo vedeli, od kod je prišla ta informacija.«

V Sloveniji je Å¡tevilo na novo zabeleženih okužb s hivom vsako leto manjÅ¡e. Leta 2016 jih je bilo 60, lani pa 35, pri čemer je bilo 10 poznih diagnoz, ko je virus že napadel imunski sistem okuženih in razvil aids. »Tukaj smo zelo dobri, sploh če se primerjamo s Srednjo in Vzhodno Evropo, kjer je med okuženimi kar 70 % oseb z aidsom. Katastrofalno. Imajo tudi veliko smrtnost,« je povedal dr. Tomažič. Pri nas zaradi okužbe s hivom umre razmeroma majhno Å¡tevilo ljudi; tisti_e, ki se prepozno odločijo za testiranje, in tisti_e, ki nočejo jemati predpisanih zdravil. »Vsako leto jih aktivno kličemo na zdravniÅ¡ke preglede. Približno polovica jih res pride in rečejo: ‘Hvala, vsaj eden skrbi za nas. Lepo, da ste nas poklicali.’«

Umetnik in LGBT-aktivist Renato Volker – Rene se je s hivom okužil leta 2012, med bivanjem v Londonu. Letos spomladi se je zaradi dobrih zdravniÅ¡kih izvidov in ugodnega počutja odločil, da ne bo več jemal protivirusnih zdravil. S tem je hotel dokazati, da lahko živi brez zdravil, vendar se mu je nezaznaven virus v telesu v komaj Å¡tirih mesecih razÅ¡iril na skoraj 200.000 enot. »Poklicala me je gospa Turelova in mi rekla: ‘Ali so zdravila prenehala delovati ali pa ste jih prenehali jemati.’ Že takoj naslednji dan sem jih začel spet jemati. Novembra imam naslednji pregled in bomo videli, ali se je zadeva normalizirala.«

Dr. Tomažič je izpostavil dve tuji študiji, ki sta vplivali na današnji potek zdravljenja okuženih s hivom. »Prva je na vzorcu 5.000 oseb dokazala, da je treba zdravljenje začeti čim prej. Če se testirate zelo zgodaj, bosta vaša pričakovana življenjska doba in kvaliteta življenja daljši. Druga študija, ki je starejša, pa je ugotovila, da je treba zdravila jemati redno. Pri osebah, ki so prekinjale zdravljenje, je bilo več hudih dogodkov kot pri drugih, zato prekinitve sploh ne svetujemo.«
Poudaril je, da hiv ne uničuje zgolj imunskega sistema, ampak tudi ustvarja kronična vnetja in pospešuje aterosklerozo, zaradi česar se okužena oseba hitreje stara. »Če ne boš jemal zdravil, boš pri 65-ih videti, kot bi bil star 75 let.«

Spomnil je tudi, da na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana dvakrat letno izvajajo temeljite zdravniške preglede okuženih s hivom. Med drugim jim preverijo stanje krvnega pritiska, holesterola, glukoze in kosti. »Pravočasno interveniramo, da jim lahko prej zdravimo holesterol, visok pritisk, diabetes, osteoporozo in so tako na boljšem kot splošna populacija, ker imajo boljši nadzor.«

Udeleženke_ci posveta so si ob tej priložnosti lahko predpremierno ogledale_i dokumentarni film Pamet v roke, kondom na glavo! V njem so skozi Renejevo osebno izpoved spregovorili_e predstavniki_ce nevladnih organizacij, ki delujejo na področju hiv-preventive, testiranja in zdravljenja moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.
»Skupaj nam je uspelo, da smo ustvarili ne tako zelo didaktičen, ampak bolj oseben dokumentarni film. Zelo pomembno se mi zdi, da organizacije med sabo sodelujemo. Če ne bi Nacionalni inštitut za javno zdravje in infekcijska klinika tako dobro opravljala svojega dela, tudi mi ne bi zmogli testiranja v skupnosti, ki ga izvaja Legebitra,« je povedal Andrej Pišl, predsednik Društva DIH – Enakopravni pod mavrico.

Med preventivni projekti je izpostavil kampanjo Pamet v roke, kondom na glavo!, ki opozarja na dosledno uporabo kondomov kot ene najbolj učinkovitih in dostopnih zaščit pred hivom/aidsom ter drugimi spolno prenosljivimi okužbami. »Po Ljubljani se že drugo leto vozijo avtobusi z našim oglasom, ki promovira zdravo in varno spolnost. Skupaj z drugimi organizacijami poskušamo naša preventivna prizadevanja dvigniti še na višji nivo.«

Rene, ki je imel v DIH-ovem filmu osrednjo vlogo, je ob koncu posveta povedal, da mu je ukvarjanje s humorjem in nastopanjem pred množicami pomagalo, da je svoji bolezni odvzel ostrino. »Ljudje raje slišijo nekaj groznega skozi komedijo, skozi humor. Sem se pa šele zdaj zavedel, kako so vse te vaše akcije, vseh skupaj, vplivale name, ko se pogovarjam s kom na Romeu, Grinderju …«

Zbranim je zaupal, da osebi, s katero klepeta na spletu in bi jo rad bolje spoznal, zmeraj razkrije svoj hiv-status. V kar 90 odstotkih prejme odgovor: Indetectable = intransmisible. »Scena je sprejela dejstvo, da je nezaznavno neprenosljivo in nimam skoraj nobene slabe izkušnje, da se kdo zaradi mojega hiv-statusa ne bi hotel dobiti z mano. Tudi če samo na pijači. Nekdo si vzame 5, 10 minut, pol ure ali pa tudi več – po navadi več – in ti pokaže, da smo ljudje. Hvala vsem vam v mojem imenu, da imamo tisti, ki razkrijemo status na omrežjih, lažje delo.« (A. Z., foto: DIH)

Preberite tudi:
VIDEO: »Svojega partnerja moraš vprašati, ali je morda hiv-pozitiven«
VIDEO: »Aids je povzročil obrat v desno, ki še vedno traja«
VIDEO: »Abstinenca rizičnih spolnih odnosov je malo za lase privlečena«
VIDEO: »Mladi naj pazijo nase in naj ne pričakujejo, da jih bodo ščitili drugi«
VIDEO: »Če že uporabljajo droge pri seksu, naj to počnejo manj tvegano«

Prispevek je nastal v sklopu projekta Pamet v roke, kondom na glavo, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje, Mestne občine Ljubljana – Oddelka za zdravje in socialno varnost in FIHO.